Debata je bila na momente tako napeta, da sem moral nekajkrat celo preklopiti na fuzbal. Osnovni problem je seveda, ali je prihodnost sploh mogoče napovedati? Prihodnost je seveda mogoče napovedovati, ni pa je mogoče napovedati. Lahko postavljamo določene zelo splošne napovedi glede prihodnosti, ki lahko tudi zadanejo, lahko govorimo preprosta dejstva, da bomo umrli ali sklepanja po indukciji, da bo tudi jutri Sonce vzšlo…

Problem je seveda popolnoma fizikikalne narave: prihodnost ne obstaja, niti ni nekaj vnaprej postavljenega, da bi jo lahko napovedali. Še večji problem pa je seveda v tem, da niti sedanjosti ne moremo izmeriti – največkrat ne vemo niti tega, kaj se dogaja sedaj.

Trik je v splošnosti jezika, ki nam omogoča velik interpretacijski razpon in pa seveda v naši duševnosti, to je v naši naravnanosti, da lahko vse interpretiramo po svoje.

Vsekakor pa sem bil še posebej navdušen nad tem, da sta med analitiki v Financah tudi Dany in Karin. In pa seveda nad tem, da so nam tri vedeževalke razložile vsaka po svoje ena, da krize sploh ni, druga, da je bo konec jeseni, tretja pa, da se bo končala leta 2011, da bo Pahor dokončal svoj mandat, in da ga ne bo (razen če ne bo Ladke takoj vzel za svojo svetovalko) ter da vreme bo.

Še pravi mojster na delu – Vidoviti Milan