Poskus je potekal tako, da so določene opice, ki v tropu niso imele omembe vrednega položaja, naučili, kako lahko pridejo do hrane, nato pa opazovali njihovo obnašanje potem, ko so v kletko prišle druge bolj šefovseke opice.

Pri vseh se je izkazalo, da so vedno takoj šle po hrano, če so bile same, kadar pa so bile poleg tudi njihove sotrpinke (še posebbej tiste “taglavne”) pa so počakale, da ne bi razkrile skrivnosti tega, kako priti do hrane ali pa da jim taglavne opice te hrane ne bi vzele.

Celotni poskus pa je še toliko bolj zanimiv, saj opičji “egoizem” povezuje z njihovo družbeno strukturo. Najbolj skrivnostne so bile tiste opice z najstrožjo hierarhijo, saj do hrane sploh niso poskušale  priti, če je bila v kletki poleg njih tudi dominantna opica, vendar so ravno zaradi tega pojedle manj kot tiste, ki so imele bolj prilagodljivo strukturo. Tiste z najbolj fleksibilno strukturo so namreč do hrane odpravile takoj, ko se je dominantna opica obrnila stran.

Kratek prikaz:

Celotno zgodbo pa si lahko nekoliko bolj podrobno pogledate na strani revije New Scientist.

Rezultati te raziskave tako kar sami napeljujejo na zakjuček, da sta prevara in razvoj teh zmožnosti pogojena z razvojem družbene ureditve – zadeva, ki bi si vsekakor zaslužila tudi sociološko obravnavo.

P.S.

Tako postaja tudi nekolikobolj jasno, zakaj so tadesni bolj zakrknjeni lažnjivci od talevih in tudi, kako lažejo liberalci in konzervativci ter zakaj konzervativci lažejo več kot liberalci (na misel pa mi je prišla tudi neka alegorija o razliki med katoličani in protestanti: prvi spijo s praznim želodcem, drugi pa s polnim). Še posebej pa bi bilo tukaj zanimivo področje bolj ali manj moralno sprejemljivih in nesprejemljivih telesnih užitkov – menda tudi opice plačujejo za seks.