zirosi

Označene objave ‘poslanci’

Ko je Hegel ugotovil, da se zgodovinska dejstva ponavljajo, ga je Marx dopolnil, da se najprej pojavijo kot tragedija, nato kot farsa. Hegel je pri tem imel v mislih predvsem velike zgodovinske osebnosti in dogodke, vendar pa je njegovo opažanje očitno uporabno tudi pri dogodkih in osebnostih na naši politični sceni.

Poglej nadaljevanje

Prvi odzivi naših najvidnejših predstavnikov so zaskrbljujoči. Zdi se namreč, da so že zajezdili moralistično legalističnega vraga in da bojo s podporo moralističnih kruljačev popolnoma spregledali sporočilo, ki ga prinašajo današnje vandalistično škandalozne demonstracije. Raje bojo kot noji potisnili glave v pesek in vse skupaj izkoristili za nadaljnje krčenje študentskih in dijaških pravic.

Poglej nadaljevanje

Primerjati naš Državni zbor s hlevom je vsekakor žalitev za za to spodobno in zelo pomembno prehrambeno inštitucijo. Tako kot je žaljivo in nespodobno primerjanje poslancev z govedi ali svinjskimi kralji živali. Celoten včerajšnji dan je lep dokaz, da je pri nas parlament predvsem slepič* naše demokracije.

Poglej nadaljevanje

Menda so se včeraj dogajale nekakšne volitve v nek debatni krožek, kjer potekajo nezavezujoče debate o silno pomebnih zadevah, glede katerih je ponavadi že vse vnaprej odločeno. Skratka doživeli smo veliki praznik demokracije, ko naj bi se odločalo, katerih 7 kljukcev nas bo naslednjih 5 let smešilo v naši širši okolici.

Poglej nadaljevanje

Samo Bevk, Mirko Brulc, Renata Brunskole, Alan Bukovnik, Anton Colarič, Bogdan Čepič, Silva Črnugelj, Matevž Frangež, Matjaž Han, Anton Kampuš, Miroslav Klun, Bojan Kontič, Marijan Križman, Andrej Magajna, Majda Potrata, Miran Potrč, Andreja Rihter, Janko Veber, Joško Godec in Anton Urh.

Poglej nadaljevanje

Nova vlada, nam sploh še ni začela vladati, vendar se že začenjajo debate o tem, kdo je kompetenten. Vprašanje kompetentnosti v danem demokratičnem kontekstu sploh ni docela na mestu: konec koncev se v demokraciji kompetenca odloča na volitvah, najbolj kompetenten pa postane tisti, ki pobere največ glasov.

Poglej nadaljevanje

Menda se je začel predvolilni molk in je prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala h glasovanju za enega izmed kandidatov ali političnih strank, zagotovo so naši zakonodajalci imeli s tem zakonom najboljše namene, čeprav so predvsem pokazali to, da imajo nas “volivce” za navadne vole, ki jih je mogoče zmanipulirati kadarkoli kar takole spotoma  - še posebej pa tik preden bi oddali svoj glas. Menda pa so pozabili prepovedati tudi pozivanje, k temu, da se sploh ne voli nikogar.

Poglej nadaljevanje

Voliti ali ne voliti, to je vprašanje. Če je verjeti predvolilnemu napihovanju, smo naravnost pred zgodovinsko izbiro, od katere je odvisno takorekoč vse. Spet nas čaka “praznik demokracije” in “praznik” je tukaj resnično pravi opis: čaka nas dan prazne demokracije; demokracije, ki je nekakšen nadomestek forme tega, čemer bi lahko rekli vladavina ljudstva, po kateri bo spet vse tako, kot je bilo. Za primer samo poglejmo izbiro med glavno polarizacijo, ki je še najbolj podobna izbiranju med tem ali naj me boli zob ali glava.

Poglej nadaljevanje

Vsekakor je popolno naključje, da je najslavnejši prvi in najbolj pošten minister za finance preko svoje stranke začel z akcijo za zbiranje  30 000 podpisov za spreminjanje ustave v smeri, da bi dobili dva nova poslanca: enega za zamejske Slovence in enega za Slovence, ki živijo drugje v tujini – zdomce.

Poglej nadaljevanje