Označene objave ‘politiki’
Slepo črevo demokracije
Primerjati naš Državni zbor s hlevom je vsekakor žalitev za za to spodobno in zelo pomembno prehrambeno inštitucijo. Tako kot je žaljivo in nespodobno primerjanje poslancev z govedi ali svinjskimi kralji živali. Celoten včerajšnji dan je lep dokaz, da je pri nas parlament predvsem slepič* naše demokracije.
Koebenhavenski uspehi
Operacija je uspela, pacient umrl. Lahko sklenemo ob robu srečanja, podnebnih katastrofikov in algoroidov skupaj z ostalimi zvezdami iz sveta šovbiznisa in politike, ki so nam vsi hiteli dopovedovati, kako je stvar resna in usodna, iz njihovega obnašanja pa je lepo vidno, da problem dejansko sploh ni tolikšen, da bi se ga resno lotitili. Dejansko pri vsem skupaj gre predvsem za veliko svetovno manipuliranje.
Ljubezensko pismo transatlanticističnih ritoliznikov
Nekdanji litvanski, latvijski, estonski, poljski, slovaški, češki, bolgarski in romunski politiki in “intelektualci” so napisali odprto ljubezensko pismo Obami, ki je še najbolj podobno pismu razočaranega zaljubljenca oziroma jokajoče nategnjene katoličanke, ki je ugotovila, da možu poroka ni zadostni razlog za to, da ne bi poflodral še katere druge. S tem pismom smo morda končno dobili nekakšen dokaz, da morda Slovenci, le nismo taki hlapci oziroma kurbe najnižjega razreda, ki bi jih politikantski zvodniki brezplačno ponujali prvemu, ki spregovori angleško (ali pa je morda Rupel nedosegljiv na dopustu in mu ni uspelo podpisati tega podrepniškega pisma).
Prerojeni slovenski Stalin
Slovenski Stalin je bila priljubljena psovka, ki so jo naši desničarji nadvse radi ponavljali za Žižkovo cinično oznako in jo uporabljali za označevanje “notoričnega lažnivca politika Gregorja Golobiča”. Kot pa ugotavlja Vojko na Razgledih, nam je Golobič kar sam dokazal, da temu ni tako.
Atentat na ministra Gregorja
Načeloma lahko rečemo – nič novega. To, da politiki lažejo, me sploh ne preseneča. Da lažejo novinarjem in javnosti še manj. Bolj preseneča celoten kontekst, znotraj katerega se obvija trenutna akcija.
Zakaj na volitve
Spet gledam eno teto na javni hiši, ki mi razlaga, kako naj grem izražati svoje mnenje na volitve. Pravzaprav se mi zdi, da niti sama sebi ne verjame najbolj, saj nekako sploh ne more najti niti enega tehtnega razloga, zakaj bi porabil katerokoli količino pozornosti za takšno bedarijo, kot so volitve v Evropski parlament.
Grozljivo razkritje našega predsednika
Dr. Danilo Türk je ponesreči sprožil grozljivo razkritje, da je velika večina ljudi, ki se uvrščajo proti desnemu polu, funkcionalno nepismenih. No ja morda njihov problem ni ravno funkcionalna nepismenost ampak samo hudo pomanjkanje možganskih kapacitet, ki jim onemogoča, da bi hkrati procesirali več kot par besed naenkrat.
Bučarja za predsednika
Predsednika vlade in predsednika Republike Slovenije do smrti, oziroma dokler se ne naveliča. Dovolj politikov in tako imenovanih strokovnjakov, pravnikov in diplomatov, ki so povečini vsi navadni politikantje in nesposobneži. Niso sicer popolnoma nesposobni, saj so si večinoma zelo dobro napolnili svoje račune, pri tem pa niso naredili nič in še tisto, kar so, je slabše kot nič. Končno nekdo, ki upa reči bobu bob, kar je naše, je naše in o tem se ne moremo pogovarjati, o tem se nihče ne sme pogovarjati.
Posranci:
Samo Bevk, Mirko Brulc, Renata Brunskole, Alan Bukovnik, Anton Colarič, Bogdan Čepič, Silva Črnugelj, Matevž Frangež, Matjaž Han, Anton Kampuš, Miroslav Klun, Bojan Kontič, Marijan Križman, Andrej Magajna, Majda Potrata, Miran Potrč, Andreja Rihter, Janko Veber, Joško Godec in Anton Urh.
Demokratično društvo za zaščito lažnivih politikov
Očitno se je Vojko na Razgledih lotil tistega, ki kaže, namesto tistega, ki laže. Vse v imenu lepega politično korektnega in tolerantnega “demokratičnega diskurza”, medtem ko nam lahko politiki lepo lažejo v obraz, nesmotrno zapravljajo denar in uničujejo ugled celotne države.
Volilna izbira
Voliti ali ne voliti, to je vprašanje. Če je verjeti predvolilnemu napihovanju, smo naravnost pred zgodovinsko izbiro, od katere je odvisno takorekoč vse. Spet nas čaka “praznik demokracije” in “praznik” je tukaj resnično pravi opis: čaka nas dan prazne demokracije; demokracije, ki je nekakšen nadomestek forme tega, čemer bi lahko rekli vladavina ljudstva, po kateri bo spet vse tako, kot je bilo. Za primer samo poglejmo izbiro med glavno polarizacijo, ki je še najbolj podobna izbiranju med tem ali naj me boli zob ali glava.