Označene objave ‘politika’
Ljubičine blodnje
Postalo je že popolnoma vsakdanja stvar, da naši politiki, ki zasedajo najvišje položaje govorijo neumnosti, bedarije in večkrat tudi čiste laži. Njihovo govoričenje se sicer največkrat nahaja na območju bulšita in ga zato največkrat preprosto preslišimo, nekatere izjave pa pridejo iz ust politikov, ki zasedajo tak položaj, da ob določenih izjavah človek dobi kurjo polt – še posebej, če bi se izkazalo, da je na njih tudi kaj resnice.
Politični (ne)analitiki
Največji poraženci teh vpolitev so zagotovo razni anketarji oziroma, kot si radi pravijo sami, raziskovalci javnega mnenja. S svojimi raziskavami so namreč dokazali predvsem to, da so njihove napovedi nekje na nivoju branja iz kavne vsedline. Skupaj z anketarji pa je izgubila tudi večina politikantskih krjavljev, ki si prisvajajo nazive političnih analitikov.
Slepo črevo demokracije
Primerjati naš Državni zbor s hlevom je vsekakor žalitev za za to spodobno in zelo pomembno prehrambeno inštitucijo. Tako kot je žaljivo in nespodobno primerjanje poslancev z govedi ali svinjskimi kralji živali. Celoten včerajšnji dan je lep dokaz, da je pri nas parlament predvsem slepič* naše demokracije.
Vnetljivi paradni konji
V Gorenju, ki menda sodi med slovenske paradne konje, se je vnelo. Nihče ne ve točno zakaj, dejstvo pa je, da je prišlo do spontanega samovžiga produkcijskih sredstvi, ki se jim drugače reče tudi delavke in delavci, proletarci in proletarke, danes pa največkrat kar delojemalci. Vse skupaj niti ne bi bilo omembe vredno, če ne bi šlo ravno za “paradnega konja” in če ne bi bil ta samovžig popolnoma spontan in popolnoma nepričakovan.
Ljubezensko pismo transatlanticističnih ritoliznikov
Nekdanji litvanski, latvijski, estonski, poljski, slovaški, češki, bolgarski in romunski politiki in “intelektualci” so napisali odprto ljubezensko pismo Obami, ki je še najbolj podobno pismu razočaranega zaljubljenca oziroma jokajoče nategnjene katoličanke, ki je ugotovila, da možu poroka ni zadostni razlog za to, da ne bi poflodral še katere druge. S tem pismom smo morda končno dobili nekakšen dokaz, da morda Slovenci, le nismo taki hlapci oziroma kurbe najnižjega razreda, ki bi jih politikantski zvodniki brezplačno ponujali prvemu, ki spregovori angleško (ali pa je morda Rupel nedosegljiv na dopustu in mu ni uspelo podpisati tega podrepniškega pisma).
Nesmiselne nagrade
Že kar nekaj časa pri nas poteka razpravljanje o raznoraznih nagrajencih, o njihovih zaslugah, predvsem pa o nagradah in njihovi višini. Zadeva je vsekakor zelo občutljiva – še posebej kadar se denar za takšne nagrade jemlje davkoplačevalcem ali pa kar tistim, ki imajo malo ali pa skoraj nič.
Davek na nestarševstvo
Bebavi Križanič je skupaj s svojo ekonomistično tolpo našel rešitev iz krize. Upam, da jim bo Ivo Boscarol zaračunal avtorske pravice, saj je on že prejšnji vladi predlagal nekakšen davek za samsko življenje, ki bi se potem v obliki dokladov prenesel, na tiste, ki pridno producirajo novo delovno silo. Vendar pa tak davek že imamo.
Reševanje domoljubja
Včeraj smo bili priča novemu poskusu reševanja domoljubja – tega tako pogosto zlorabljenega čustva oziroma “vrednoste” in motiva za marsikaj. Predsedniku republike Danilu Türku je uspelo nabrati kar nekaj modrih glav, ki so poskušale tako ali drugače izpostavljati in pojasnjevati pomen domoljubja, hkrati pa ga reševati pred njegovim zlobnim enojajčnim dvojčkom nacionalizmom.
Dvostransko vprašanje
Rezultat je neodločen – tam nekje med 0:0 in x:x. Vsekakor je bilo tudi zelo napovedljivo, kaj se bo zgodilo, že takoj, ko je naš evropski komisar prestopil na drugo stran. Kadar gre za vprašanja med EU, komerkoli izven EU in Slovenijo sploh ne more biti drugega vprašanja kot dvostransko.
Preiskava brez primere
Za vse tiste, ki se tako radi zgražamo nad stanjem v naši takoimenovani “demokraciji”, je še posebej zanimivo, če pogledamo, kaj se dogaja v drugih “demokracijah” z dolgo zgodovino in tradicijo “demokracije”. Britanski premier Gordon Brown je, na primer, danes napovedal uvedbo uvedbo neodvisne preiskave vojne v Iraku.
Spomenkini absurdi
Prvi absurd Spomenke Hribar je seveda njena podpora Golobičevim lažem. Neke laži ne moremo opravičevati z neko drugo lažjo – ne glede na velikost ali usodnost laži. Vendar pa se ta absurd lahko hitro izkaže za past na lov velike divjadi, ki je seveda najbolj prepoznavna pod črko J.
