Recimo, da je vse absolutno res: da ljudje dejansko s svojimi izpusti toplogrednih plinov tako pregrevamo zemeljsko ozračje, da se ledeniki topijo, da se otoki potapljajo in da zaradi naših izpustov iz obeh polov izginja večni led. Zakaj je potem sploh potrebno, da se na nekakšnem Danskem zletu preriva več kot 100 prvih mož držav, če je za vse skupaj najbolj kriv slab ducat držav, ki v ozračje prispeva več kot 80 odstotkov toplogrednih emisij? Če bi bila dejansko v igri skrb za podnebje, bi se vsaj za začetek lahko usedla samo dva, ki skupaj prispevata 42 odstotkov vseh toplogrednih izpustov: eden bi prišel iz Washingtona, drugi pa iz Pekinga (da bi omejila svoje izpuste, bi lahko samo eden odšel do drugega).

Vse skupaj bi lahko primerjali s finančno krizo: ko so glavni igralci dojeli, da jim gre trenutna ekonomska ureditev v maloro, ni bil noben strošek odveč, na kriznih sestankih pa ni bilo videti nobenih Pahorjev, Erjavcev in ostalih podobnih prdcev iz sveta politike in prav tako ne raznih igralcev, ki se med reševanjem sveta pred katastrofami naokrog prevažajo v zasebnih reaktivcih in so nekje na poti svoje slave popolnoma izgubili kakršenkoli stik z realnostjo.

Rezultati podnebnega srečanja so torej znani: dogovorili so se, da se bodo še naprej dogovarjali. Pri tem pa pridelali toliko toplogrednih izpustov, kot jih je Maroko pridelal v letu 2006.

Dejansko je ves podnebni cirkus v Koebenhavnu za vse nas zelo uspešen zato: ker je razkrinkal dvoličnost vseh udeležencev, ki so s svojo udeležbo naredili predvsem ogromno novih izpustov; ker še niso uvedli davkov na dihanje in na prdce; ker so se spet izkazali za napihnjene antropocentrike, ki mislijo, da lahko z nekakšnim konsenzom določajo temperaturo celega planeta; predvsem pa, da je vse skupaj predvsem velikanska manipulacija, od katere imajo vsi vpleteni svoje koristi (“klimatologi” dobijo denar za nedelo in pozornost, politiki lahko z vsem skupaj strašijo in nategujejo množice, mediji pa lahko poročajo o “katastrofah”).

stray-quotes/=stray_dir

Dejstvo je, da je globalna temperatura dosegla nekakšen plato. Prej se je 30 let od 1970 pa do poznih 1990 globalna temperatura dvigovala za 0.7 stopinj celzija letno, zadnjih deset let pa očitno počiva.

Po izračunih britanskega  Hadley Centre for Climate Prediction and Research, se je segrevanje od 1999 do 2008 namesto namesto za napovedanih 0.2 stopinje zmanjšalo na 0.07 stopinje – kar s prilagoditvijo na učinke El Niño in La Niña pomeni 0.

Podatki so uničujoči najprej za vse katastrofične napovedi, ki gredo celo tisoč let v prihodnost in seveda za vse te računalniške modele, iz katerih takšne napovedi izhajajo – vsekakor pa ni to nobena novica: vremenski sistem se po svojem bistvu obnaša kaotično in nenapovedljivo, kar je znano že Lorenzovih poskusov napovedovanja vremena iz 60. let prejšnjega stoletja (zbogom grafi v obliki hokejskih palic).

Po drugi strani pa so ti podatki uničujoči tudi za teorijo o človeškem faktorju, za nabijanje o toplogrednih plinih in globalnem segrevanju, ki naj bi ga ti plini povzročali: čeprav se izpusti ogljikovega dioksida še vedno povečujejo, globalno segrevanje na žalost vseh katastrofikov stagnira.

Še en boleč udarec za vse konsenzualistične vernike globalnega segrevanja iz klimatološke stroke pa je prišel iz hekerskih vrst (googlajte Climate Research e-mail hacking ) – ki je že dobil ime climategate. Neznan heker ali hekerji so iz strežnika, ki ga uporablja Climatic Research Unit (CRU) of the University of East Anglia (UEA) v Norwichu pobrali več kot 1000 e-mailov in drugih dokumentov (62 mb uploadano na an elegant chaos), iz katerih lahko sklepamo na dogovarjanje o prirejanju in prikrivanju podatkov, ki naj bi podpirali teorijo o globalnem segrevanju. Zasačeni “klimatologi” se sedaj izgovarjajo, da gre za popolnoma normalne korespondence med znanstveniki (čeprav je v njih govora o statističnih “trikih”, prirejanju, skrivanju in celo brisanju podatkov ter o preprečevanju skeptikom, da bi objavljali svoje pomisleke in podobnem).

Skratka prišli so črni dnevi za klimatološke katastrofike – iz vseh teh dejstev jih ne reši niti nobelovec Obama, ki je že obljubil svoje Koebenhavensko poziranje brez kakršnihkoli zavezujočih obljub…

Še nekaj dodatnih pomislekov.

In nekaj malega o poigravanju z grafi in preštevanju drevesnih letnic. (spet Finci v akciji)

Članek iz Mladine.

Govorjenje o spreminjanju podnebja je huda bedarija – bedarija zato, ker sama ugotovitev sploh ne bi smela biti nič šokantnega: – še zlasti za znanstvenike ne, mogoče za večino nepodučenih (in seveda za novinarje, ki namesto novic prodajajo zgodbe in senzacije), nikakor pa ne za resne ljudi, ki o sebi radi govorijo, da so znanstveniki, saj bi oni morali biti prvi, ki bi morali vedeti, da živimo v svetu, kjer je sprememba edina stalnica. Podnebje se spreminja! Podnebje se je vedno spreminjalo in se vedno bo spreminjalo. In vreme nikoli ne bo popolnoma napovedljivo (ali jim res niso v šoli povedali o nesrečnem metulju, ki s popravkom pristanka v Pekingu lahko povzroči vihar v Ameriki).

Poenostavljeno rečeno, nam hočejo prodati, da smo ljudje pridelali toliko ogljikovega dioksida, ki je toplogredni plin, da se je začel cel svet segrevati in da se bomo zaradi tega sedaj skuhali, če nas seveda ne bodo prej odnesli viharji ali poplave. Zadeva je vsekakor kritična in nočem zanikati tega učinka, toplo gredni plini so dejstvo in brez njih nas  vsekakor ne bi bilo tukaj, vendar pa ogljikov dioksid ni edini toplogredni plin, ni edini in ni najpomembneši. Če pogledamo vire toplogrednih plinov glede na ogljikov dioksid 95% toplogrednih virov predstavljajo vodni hlapi, 4,72 % predstavljajo oceanske biološke dejavnosti, vulkani, razpadanje, živalske dejavnosti in tako naprej, ogromnih 0,28 % pa k učinku tople grede prispevamo ljudje (ljudje danes s svojimi dejavnostmi pridelamo približno 3 % vsega ogljikovega dioksida; v zgornji prispevek k toplogrednemu potenciali so vštete tudi ostale nečednosti). 

viri toplogrednih plinov

vir

Teza o antropogenem izvoru podnebnih sprememb (zadeva zaenkrat sploh še ni prišla do nivoja znanstvene resnice – je zgolj znastvena hipoteza, ki si trenutno preko politikantov, kot je Al Gore prisvaja že skoraj status dogme), se pravi o tem, da smo ljudje poglavitni krivci za trenutne podnebne spremembe, ima kar nekaj težav:

1. Redukcionalizem: vse skupaj se skrči na ozko metodo vzroka in posledice ter na zaprt geocentričen sistem.
2. Geologi in astronomi, so izključeni iz zgodbe o podnebnih spremembah antropogenega izvora (tako znotraj zemeljskih kot izven zemeljskih procesov se pri tej hipotezi takorekoč ne upošteva).
3. Meritve temperature: vse se podkrepljuje z rezultati meritev sprememb temperatur na Zemlj, vendar ni vseeno, kje in kdaj postavimo termometre na telo planeta, če merimo okrog urbanih ali drugače antropogeno spremenjenih območij, dobimo drugačne podatke , kot pa v naravnem okolju ali pa če merimo na površini planeta namesto v atmosferi. Večina naseljenih območij sveta ima višjo temperaturo kot njihovo naravno okolje. To dejstvo nima nobene povezave s CO2. Satelitske meritve severne poloble v obdobju zadnjih 29 let izkazujejo komajda zaznaven porast temperature v času od leta 1980 do 2002 in celo rahel padec temperatur od 2002 do 2007. In presenetljivo, povprečna temperatura v tem stoletju je celo nižja od povprečne temperature zadnjih 2000 let!
4. Vodna para prispeva kar 95 % k učinku tople grede, CO2 ima pri tem le majhen delež. Sedanje obdobje ogrevanja planeta se je začelo pred 160 leti. V tem času se je temperatura zemeljskega površja postopoma povečala za 0,76 °C, obenem pa je znotraj tega trenda tudi nenehno nihala.  Med letoma 1940 in 1975, torej v času silovitega povojnega gospodarskega razcveta, so se globalne temperature proti vsem pričakovanjem znižale, čeprav se je količina CO2 iz človekove dejavnosti zelo povečala. Tudi satelitske meritve nam govorijo, da se je po letu 1998 globalna temperatura ne samo ustalila, pač pa celo rahlo znižala.  Obenem se je v zadnjih osmih letih koncentracija CO2 v atmosferi povečala za 4 % (za 14 enot na milijon). Neskladje med nihanjem globalnih temperatur in naraščanjem koncentracij CO2 podira celotno zgradbo hipoteze o antropogenem izvoru podnebnih sprememb.
5. Raziskave vzorcev ledu. Raziskovalci imajo v ledenih skladih Grenlandije in Antarktike ohranjen zapis podnebnih sprememb zadnjih 400.000 let. Ugotovili so, da spremembe koncentracije atmosferskega CO2 sledijo spremembam globalnih temperatur z zamikom približno 800 let – koncentracija CO2 poskoči nekako 800 let za skokom povprečja globalnih temperatur. Kar pomeni, da povečanje CO2 nikakor ne more vplivati na povečanje povprečne globalne temperature, saj je proces ravno obraten. Zamenjana sta vzrok in posledica, kar je nedopustno. Gledano iz časovne perspektive lahko trdimo, da je sedanja povečana koncentracija CO2 posledica srednjeveškega obdobja toplega podnebja (od 800 do 1300).
6. Prispevek CO2 k toplogrednemu učinku je v logaritmični odvisnosti: podvojitev koncentracije CO2 sproža le za 2 % večji toplogredni učinek oziroma le za 0,8 stopinje Celzija zvišano temperaturo. Sedanja atmosfera vsebuje 380 ppm (delov na milijon) CO2. Raziskovalci so ugotovili, da je bila najvišja koncentracija CO2 v zadnjih 650.000 letih 300 ppm, torej je danes za 27 % višja. Vendar v geoloških časovnih okvirjih to ne pomeni nič posebnega. V juri (pred 199-145 milijoni let) in kredi (pred 145-65 milijoni let) je bila koncentracija atmosferskega CO2 vsaj štirikrat višja kot danes. In tudi v dobi terciarja (pred 65 do 1,8 milijona let) je koncentracija CO2 dosegala štirikrat večje vrednosti, kot so izmerjene danes.
7. Ozračje se postopoma segreva zadnjih 160 let, proces se je torej začel precej pred pojavom avtomobilov in letal. V tem času se je temperatura zvišala za 0,76 stopinje Celzija in večino tega zvišanja je nastalo pred letom 1940. Med letoma 1940 in 1975 pade tudi povojni gospodarski razcvet in pričakovali bi, da bi temperature zaradi zelo povečane gospodarske aktivnosti ustrezno porasle, pa niso. Bilo je ravno nasprotno. Padale so prvih 35 let in šele zadnjih 22 let začele počasi rasti. V letu 2000 je začela upadati sončna aktivnost in temu je sledil upad temperature v troposferi, od januarja 2002 do decembra 2007 za 0,09 stopinje Celzija.
8. Sonce. Tista rumena zadeva, brez katere nas bi zeblo in nas zebe že, če se samo za nekaj časa skrije, katero imajo nekateri za konstanto… Klimatologi in astrofiziki so ugotovili, da v periodah povišane sončne aktivnosti (povečanje števila sončnih peg) doseže zemljo več sončne energije. Pri tem so najbolj pomembni oceani, največji naravni zbiralnik CO2, saj je v njih 80-krat več CO2 kot v atmosferi. Hladnejši oceani absorbirajo več CO2 kot toplejši. Ko se oceani segrevajo, izločajo več CO2. Vendar se oceani ne odzivajo tako hitro na temperaturne spremembe kot kopno. Ta časovni odlog je največji problem zagovornikov antropogenega izvora podnebnih sprememb. Koncentracije CO2 se zvišajo šele nekako 800 let po zvišanju globalne temperature (sedanje zvišanje CO2 naj bi bilo posledica ogrevanja v času srednjeveškega toplega obdobja od 800 do 1300). CO2 potemtakem sploh ni vzrok ampak šele posledica povišanih temperatur. Raziskovalci so tudi ugotovili, da sončne pege ne povzročajo ogrevanja planeta zaradi povečanja sončne energije, ker je to povečanje premajhno, temveč se to zgodi zaradi kozmičnih žarkov, ki vplivajo na tvorbo oblakov. Povezava teh pojavov poteka takole: povečana sončna aktivnost povečuje sončni veter, ki znižuje količino kozmičnih žarkov, ki zadevajo zemljo; manj kozmičnih žarkov pomeni več cirusov, ki povečujejo učinek tople grede. Ali pa: v času zmanjšane sončne aktivnosti je manj sončnega vetra, torej več kozmičnih žarkov zadeva zemljo, kar povzroča tvorbo več oblakov tipa stratus. Ti oblaki pa odbijajo sončno svetlobo, kar povzroča ohlajanje planeta.
9. Segrevajo se tudi drugi planeti našega osončja - tudi tisti, kjer ni ljudi…
10. S teorijo »se strinja« ali jo podpira vedno več politikov – tudi takšnih pizdunov kot so  Margaret Thatcher, Bush ali Al Gore, ali celo Rupel.

Sonce vs temperature Zemlje

Črna predstavlja temperature

Rdeča pa dejavnost Sonca

Nedavno je v Mladini izšel o tem odličen članek Antona komata z naslovom: »Neprijetna resnica lahko postane resnična neprijetnost«, v katerem je pokazal na nekatere »pomanjkljivosti«, katerim bi lahko rekli kar usodne napake trenutno najbolj propagirane »razlage« za trenutna podnebna dogajanja (nekatere sem deloma povzel tudi tukaj). Še bolj zanimivi pa so njegove izpeljave o tem, zakaj se trenutno zelo vprašljiva teorija o antropogenem izvoru podnebnih sprememb tako močno razglaša kot edina resnica. Najprej ugotovi, da za dovolj denarja lahko kupimo tudi znanstvenike, bolj zanimiva pa so njegova premišljevanja o politični-strateških vzrokih za takšno divjo gonjo:

1. Geopolitična (geostrateška) motivacija za dekarbonizacijo sveta bi lahko bil poskus zaustavitve gospodarske rasti velikanov tretjega sveta (Kitajska, Indija). Pritisk na naftne vire bi bil silovit in poskočila bi možnost vojaških spopadov z globalnimi posledicami.

2. Nedvomno imajo naftne korporacije interes, da se nafta čim dlje prodaja po čim višji ceni. Obenem pa ima zahod interes, da si s tem kupi čas za ustvarjanje nove energetske baze in uvajanje novega pogonskega agregata. Čas cenene nafte in izpuhov bencinskih motorjev nepreklicno mineva.

3. Konkurenčni boj med EU in NAFTO (ZDA) glede uvajanja novih nekarbonskih tehnologij je sedaj na strani EU, ki je najglasnejši zagovornik Kjotskega protokola.

4. S sistemom kupoprodaje emisij CO2 bi zahodni svet trdno obdržal svojo ekonomsko superpozicijo nasproti tretjemu svetu. Novi imperializem bi s tem dobil zeleno podlago. (Še pomnite papeža Ala Gora?)

Morda pa svetovna elita ve, česar mi ne vemo. Morda ima trdne dokaze, da se nam hitro bliža bistveno hladnejše obdobje in da je treba ohraniti naftne vire, dokler se ne izpelje tranzicija zahodne civilizacije na novo energetsko bazo. Obdobje velikih suš, ki se je pred kratkim končalo, se ta čas nadaljuje s številčnejšimi ujmami, ki napovedujejo skorajšnje ohladitve. To je sporočilo skeptikov iz sveta znanosti, zato bodite pozorni na spremembe temperatur po letu 2010. “

Zadeva vsekakor ni enostavna in nikakor nočem zanikati tega, da ljudje prispevamo svoj delež k globalnemu segrevanju, ali da se globalno segrevanje ne dogaja. Čeprav morda niti ne tako katastrofalno, predvsem pa je to segrevanje pogojeno tudi geografsko, saj ne bo prizadelo vseh enako, nekateri pa morda celo računajo, kaj bodo s tem pridobili, čeprav je jasno, da vsakemu segrevanju sledi ledena ddoba. Vendar pa se mi zdi, da je vse skupaj pretiravanje in da se na te spremembe gleda premalo celovito. Mogoče bo to strašenje in vzpodbujanje krivde lahko imelo tudi določene pozitivne posledice in bo morda kakšen američan porabil kak liter bencina manj, še posebej, če ne bo imel s čim plačati – vendar pa to ne bo Al Gore, ki porabi 20 krat več elektrike od povprečnega američana, hkrati pa sam sebi plačuje svoje odpustke in prešteva svoje naftarske dobičke. 

Težava je v tem, da se trenutno vse skupaj reducira samo na podnebne spremembe, čeprav najbrž glede tega ne moremo kaj dosti storiti in bo mogoče edini pozitivni učinek vsega tega strašenja nekoliko bolj racionaln poraba virov (ali pa se bo zracionaliziralo porabnike virov), resnični problemi, ki so predvsem nenormalna prenaseljenost tega planeta (mogoče se bo tudi to reševalo s podnebnimi spremembami), neenakomerna razporeditev dobrin in splošna neumnost njegovih prebivalcev.