Trenutno lahko spremljamo nekakšen dvoboj med skupino precej notoričnih lažnivcev, ki jim je bila laž že večkrat dokazana in preskušenim diplomatom, ki naj bi ga  ravno ti slednji dobili na laži prvič. Zadeva sploh ne bi bila zanimiva, če se dokazovanje laganja ne bi razvijalo na dokazano prirejenih dokazih.

Sicer pa da gremo od začetka, ki je tukaj.

Sporna “lažniva” izjava (tako kot jo dojema predsednik SDS Janez Janša) se glasi:

Na novinarsko vprašanje, ali je med akterji (teroristične akcije v Velikovcu leta 1979) tudi današnji predsednik republike, je predsednik SDS prejšnjo sredo (2.2.2011) odgovoril: »Predsednik republike je takrat dejal, da je za omenjeno teroristično akcijo izvedel iz medijev in da tudi danes ne ve nič, razen tistega, kar je izvedel iz medijev. Po tem, kar smo našli v javnem delu arhiva, predsednik laže. On je bil o akciji neposredno obveščan.«

Problem je v tem, da zaenkrat iz vseh teh nabranih “dokazov” in “lažnivih izjav” nikjer ni razvidno, da bi predsednik republike kadarkoli rekel, da ne ve nič, razen tistega, kar je izvedel iz medijev, on pravi, da sploh ne ve nič o podrobnostih in ozadju, za eksplozijo pa je izvedel iz medijev. Janša tako nekako na hitro podtakne *slamnatega moža, češ, da je predsednik Danilo Türk rekel, da ve samo to, kar je bilo v medijih in potem napade z “dokazi”.

Sporočilo iz predsednikovega urada, ki ga navaja novinarka:

Ker je predsednik države sejo državnega zbora zapustil po svojem govoru, so danes iz njegovega urada pisno sporočili, da je Danilo Türk za eksplozijo v muzeju v Velikovcu izvedel iz medijev in bil ob tem, tako kot večina, predvsem osupel. O kakšnih podrobnostih in ozadju dogodka ni vedel nič takrat in ne ve danes.

Vendar pa je potrebno takoj dodati, da je ta izjava največkrat vzeta iz konteksta (začuda medijev tukaj niti ni zraven, mediji se pojavijo v zgornjem kontekstu, ki je kontekst sporočila iz predsednikovega urada), saj je to odgovor na postavljeno vprašanje, ki se glasi (RA SLOVENIJA 1, 04.03.2010, DOGODKI IN ODMEVI, 15.44):

Predsednik države Danilo Türk je ob današnjem obisku na Goriškem, odgovoril tudi na javna vprašanja, ki mu jih je v zvezi z bombnim atentatom pred tremi desetletji, v Velikovcu na Koroškem, postavil predsednik SDS Janez Janša v državnem zboru ob obravnavi predloga ustavne obtožbe. Janša je predsednika države med drugim vprašal kaj ve o ozadju tega atentata, za katerega je odgovorna Služba državne varnosti, koliko časa osebno pozna odlikovanca Tomaža Ertla in pri katerih projektih sta sodelovala? Predsednik države Danilo Türk je odgovoril:

»Takrat, ko se je ta dogodek zgodil, sem bil osupel, tako kot mnogi drugi ljudje pri nas. Nobenih ozadij tega dogodka takrat nisem poznal in tudi danes mi niso znana.«

Tako nam torej razpade že prvi del enačbe, saj gre to dokazovanje proti “lažem”, ki pravzaprav sploh niso bile izrečene. Po domače bi lahko rekli, da se je v tem primeru Janez Janša zlagal laž, za katero so potem pomočniki v SDS zbrali dokaze.

Lahko pa tudi nadaljujemo; zadeva se tako časovno deli na dva dela:

• na tedaj, ko se je dogodek zgodil (ko je počilo): takrat Danilo Türk ni mogel biti neposredno obveščen, na kar bi lahko sklepali iz priloženih dokumentov, saj sploh še ni bil na taki funkciji, dokumenti pa se nanašajo na čas po 9. mesecih, hkrati pa v dokumentih, ki pravzaprav samo povzemajo tisk in dogajanje na sodišču, ni nikakršnega govora o kakršnihkoli podrobnostih in ozadjih – zato je to, kar pravi, povsem verodostojno;
• na danes, tu se nekoliko zaplete (vendar niti ne v zgornji izjavi, temveč samo v izjavi, ki jo poda urad), vendar pa še vedno ni podanih nobenih pravih dokazov za to, da bi lahko vedel za kakršnakoli ozadja in podrobnosti – tudi to, da naj bi bila v ozadju napada Služba državne varnosti zaenkrat še ni oprto na nobenih neposrednih dokazih (obstaja samo zaznamek v nekih dnevnikih in originalni ponaredek potnega lista); hkrati pa je ta drugi del mogoč šele po poljubni interpretaciji.

V nobenem primeru tako Danilu Türku z dokazi, ki so nam jih podali doslej, ni mogoče dokazati, da je karkoli vedel o kakršnihkoli ozadjih tega dogodka, mogoče mu je samo očitati, da je bil nekoliko bolje obveščan, iz česar pa še ne moremo sklepati na to, kaj naj bi vedel: po domače rečeno, se dela Danilo Türk takole po diplomatsko neumnega, oziroma nekoliko serje svoj diplomatski bulšit. Dosledno upoštevanje tistega nasveta: nikoli ne laži, če se lahko izvlečeš s sranjem.

Ne moremo pa reči, da laže na način, kot to stori Janez Janša:

Kot dokazano laž pa lahko označimo drugi del Türkove trditve: »nobenih ozadij tega dogodka takrat nisem poznal in tudi mi danes niso znana« ter uradno izjavo njegovega urada, da je bil »o dogodku obveščen zgolj iz medijev in da ne takrat ne danes ne pozna ne ozadij ne podrobnosti dogodka«.

Bitka za laži tako poteka na dveh povsem različnih nivojih: Janez Janša je pravzaprav združil in spravil skupaj iz dveh izjav eno izjavo (v radijski izjavi Danilo Türk niti ne govori o tem, koliko in kako je bil obveščen, zato se spretno uporabi izjava iz urada, ki jo pravzaprav poda Petra Bezjak in se jo reinterpretira kakor, da je dejal, da bil vedno obveščen samo iz medijev), da Danilo Türk, laže o tem, kako in koliko je bil obveščen, Danilo Türk, pa je svojo obrambo postavil na nivo tega, da ga ni mogoče povezati s samim napadom, pri čemer mu gre, poleg datuma, na roko tudi to, da so med dokazi predvsem povzetki iz medijev. Vendar pa se je z razkritjem tega, da so “dokazom” dodali določen nov obseg, razkrit namen SDS, da bi prikazali obseg tega, kar naj bi po njihovem Danilo Türk vedel sedaj in tedaj – kar je še vedno zelo malo, mnogo premalo, predvsem pa preveč nedoločeno, da bi lahko govorili o poznavanju podrobnosti in ozadij.

Laž se lahko definira kot zavestno neresnična izjava z namenom zavajati v zmoto, zato moramo nekomu zato, da ga lahko razglasimo za lažnivca, najprej dokazati, da se zaveda in da ve, kaj je res, nato pa še, da nas namenoma zavaja v zmoto.

V trenutni bitki za laži precej bolje kaže predsedniku, saj je v veliki meri dokazano, da so si v SDS poleg zelo poljubne interpretacije izjav, privoščili tudi precej poljubno urejanje dokaznega materiala in s tem izdali nek povsem drugačen namen – povezovati ga s terorizmom in podpiranja terorizma ali pa ga spraviti vsaj v tak kontekst. Poleg vsega pa jih je Danilo Türk s svojim diplomatskim sranjem, ki ga ne spreminja, postavil v nekakšno defenzivo, saj on lahko tako ohranja zvestobo svojemu bullshitu, njim pa je celo podtaknil nekakšnega svojega slamnatega moža, da morajo naenkrat oni dokazovati, česa vsega ne govorijo, z razkritjem njihovih manipulacij pri “dokazih” pa so se začeli zapletati v lastne zanke: Vinko Gorenak, ki je nekoč imel v rokah cele kupe dokumentov, je, na primer, včeraj poznal samo še tiste, ki so bili objavljeni na SDS-leaksih, rezlikujejo se izjave, kdo je brskal po arhivih (tajništvo SDS ali poslanska pomoč), Janez Janša pa je včeraj nekako moral dopustiti, da morda pa le ni vse v tistem zaporedju, kot je bilo v arhivskem gradivu.

_________________

*slamnati mož, je sestavni del “argumentacije proti slamnatemu možu”, ki je ponavadi osnovan na napačni (poenostavljeni, karikirani, oslabljeni) predstavitvi določene nasprotnikove pozicije ali trditve in spada med neformalne logične napake, ki slišijo na ime “zmote relevance”, kamor med drugimi spadata tudi argumenta “ad hominem” in “ad ignorantiam“.

In če pomislimo, so mogoče protestniki k celo prispevali k tako opevanemu BDP, saj bo nekdo z odpravljanjem povzročene škode celo zaslužil in seveda najbrž plačal davke in prispevke – učinek bo najbrž zelo enakovreden predsednikovemu…

Govori se tudi o 160.000 € zavrženih toplih malic, za kakršne so šli na protest dijaki, hkrati pa se daje milijonsko odpravnino nekomu, ki je NLB uspešno vodil do stanja za ponovno dokapitalizacijo. Da o 2 milijardah €, ki smo jih menda preplačali za naše avtoceste in 400 milijonih, ki jih bomo najbrž podarili Grkom, kateri imajo precej višji standard kot mi,  niti ne govorimo.

Govori se tudi o 15 milijonih €, ki jih pobašejo študentske organizacije, le malo pa se govori o milijonih, ki jih država ni pobrala od tistih, ki ne plačujejo raznih prispevkov (junija lani 160 milijonov evrov neplačanih socialnih prispevkov), o milijonih, ki so namenjeni za plačevanje lizingov raznih prijateljev ali pa so namenjeni za obrambo naše domovine kje v kakšnem Afganistanu – da o mega ugodnih nakupih oborožitve niti ne govorimo.

Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je izrecno proti vsakemu nasilju, hkrati pa očitno ni bil tako proti, ko so čredi, ki je bila tik pred stampedom, postavili ograje, skupaj z do zob oboroženimi robokopi. Še več: rekel je, da je bil pripravljen tudi sprejeti delegacijo protestnikov – sprejel  jih je z ograjami in do zob oboroženimi policaji, ki nikogar niso spustili čez . Vsekakor eklatanten primer zavračanja nasilja in vodenja socialnega dialoga.

Naravnost simptomatično pa je podajanje krivde: preprosto dejstvo je, da so študentje napovedali proteste proti malemu delu (za zdravo pamet je žaljivo tudi zagovarjanje tega zakona, da je za študente dober – razen moralnega občutka, da lahko prispeva v državne vreče brez dna, od katerih najbrž ne bo nikoli imel nič: študent, ki je v povprečju prek študentskih napotnic zaslužil 440 evrov neto na mesec, bo v primeru uvedbe malega dela zaslužil v povprečju le 365 evrov neto na mesec – ob dejstvu, da je danes vse ceneje, kot je bilo včeraj, v planu pa so tudi dodatne vladne pocenitve energentov in najbrž po grškem zgledu še kakšno nižanje DDV – ob tem pa bo zaradi prispevkov, ki jih prinaša zakon o malem delu, za delodajalca v povprečju za skoraj 70 evrov dražji kot sedaj) in da so jih bili pripravljeni tudi odpovedati, če se zakon umakne -  zdaj naenkrat zatrjujejo razni ministri, da zakon sploh še ni v parlamentu in da so se oni vedno pogovarjali. Temu se reče socialni dialog, v katerega se veliko vlaga – tako kot v žuganje s prstom na študentski tržnici. Izbira je tukaj nekako podobna izbiri med tem ali naj človeka boli vrat ali glava; povsem racionalno je, da človek izbere manjšo bolečino in manjše “davke” – vse ostalo so prazne obljube in populizem.

Simptomatično oblastniška pa je tudi tista Gantarjeva izjava, da tisti, ki meče jajca že ne more biti lačen, pri čemer je zanimivo predvsem to, da je bil ravno Gantar v skupini tistih, ki so se zgražali nad izjavo nekdanjega mandatarja Janeza Janše, ko je govoril o tem, da sploh še ni tako slabo, dokler imamo štruce kruha, ki ležijo po smetnjakih – kar je očitno podoben oblastniški paradoks, ki ga urbana legenda pripisuje neki kraljici.

______________________________________________________

Tistemu, ki je brez greha, ostanejo samo še jajca in kamenje – ostali imajo vsaj pendreke in pištole (nekateri imajo to v kompletu z ograjami in organi pregona). Če pred deročo vodo postaviš jez, se nikakor ne smeš čuditi, ko voda vdre čezenj. Tukaj je zares samo en krivec – to je “oblast” ter njen način komuniciranja in reševanja tega, čemur rečejo kriza. Vsekakor ni krivo pročelje parlamenta ali kamenje z jajci, krivi so tisti, ki niso hoteli slišati žvižgov, ki so jim bili namenjeni – tisti, ki bodo sedaj vse skupaj izkoristili, nekoliko pomoralizirali in glave potisnili še globlje v pesek kriznega “meneđmenta” ter po možnosti obtožili “pijano drhal” in njihove koristoljubne kolovodje tudi za katastrofalni 20 mestni zdrs Slovenije po lestvici konkurenčnosti. In tako naprej do naslednje poplave…

Pred tokratno hudo uro s točo so bili v zraku tudi vrli letalci, vendar je rezultat njihove obrambe jasen: na davkoplačevalski račun so si naklepali nekaj letalskih ur in posuli nekaj kil srebrovega jodida. Rezultati tega njihovega boja so jasni in lepo vidni. Seveda bodo zagovorniki rekli, da bi lahko bilo brez tega še slabše, čeprav je povsem na mestu vprašanje, kako slabše in za koga – slabše predvsem za proračun letalskega centra v Mariboru.

Vsi resni vremenoslovci povedo, da ni nobenih dokazov, da bi karkoli takšnega delovalo (edini argument zagovornikov pa je ta, da to počnejo tudi drugje), menda pa sta bili narejeni samo dve resni raziskavi (Sobotna priloga, 20.06.2009):

Prvo je sredi 70. let prejšnjega stoletja naredil ameriški center za atmosferske raziskave NCAR (National Center for Atmospheric Research) in je trajala tri leta. Oblake so posipali iz letal na 7000 kvadratnih kilometrov velikem območju severovzhodnega Kolorada, severozahodnega Kansasa, jugovzhodnega Wyominga in severozahodne Nebraske. In rezultat: projekt ni dal jasnih rezultatov, ali posipanje oblakov pozitivno ali celo negativno vpliva na pojav in količino toče. Drugo so s streljanjem protitočnih raket s srebrovim jodidom v nevihtne oblake desetletje kasneje naredili v Švici ob sodelovanju francoskih in italijanskih raziskovalcev. Tudi ta projekt ni dal jasnih rezultatov, ali posipanje oblakov pozitivno ali celo negativno vpliva na pojav, količino in posledice toče. (odebeljil zirosi)

Znanstveniki torej pravijo, da bi lahko takšna obramba na točo vplivala celo negativno – da je lahko ravno zaradi te obrambe samo še slabše. Poleg tega pa tudi, če bi ta obramba teoretično delovala, ne more delovati ob fronti in zagotovo ne ponoči, ko ta naša letala ne morejo leteti.

Zaradi takšnega neupoštevanje znanosti bi vsekakor morali poklicati svoje politike na odgovornost, saj ne samo, da ne upoštevajo tega, kar jim dopoveduje znanost, temveč očitno upoštevajo neke povsem druge interese, kar je škodljivo zapravljanje denarja, ki ne samo, da ne koristi, temveč lahko vse skupaj še poslabša. Predsednik Türk si tako za svojo izjavo: “Prav je, da bi okrepili preventivo in da bi že to poletje kaj napravili, da bi z letali na primerne načine zaščitili pridelovalne površine pred novimi točami,” s katero je spet zamudil izredno priložnost, da bi bil tiho, zasluži najmanj opomin. Ministra, ki z davkoplačevalskim denarjem podpira takšne vudu ukrepe, kot je letalska obramba pred točo, ki lahko daje celo nasprotne rezultate in vse skupaj še poslabša pa bi morali kar odstraniti.

P.S.

Politik, ki poskuša upravičevati početje in ukrepe, za katere nima nobenih resnih znanstvenih argumentov in nas, poleg tega, da lahko to vse skupaj tudi poslabša, to še stane, ni samo lažnivec, temveč tudi škodljivec. Razen, če je naš predsednik pravi cinik: znanstveni dokazi kažejo, da bi se pred točo z letali še najbolj ustrezno zaščitili tako, da bi jih pospravili v hangarje – tako ne bi bilo po nepotrebnem treba razmetavati srebrovega jodida, poleg tega pa bi se zmanjšal tudi nepotrebni izpust ogljikovega dioksida.

Zadeva je vsekakor zelo grozljiva, saj je očitno, da obstaja v Sloveniji cel kup ljudi, ki ali ne znajo slovensko, ali ne znajo poslušati, ali pa ne morejo razumeti tega, kar so slišali. Gre za vse tiste, ki so se lotili javnega pozivanja predsednika k odstopu ali pa posipavanju s pepelom, za Šrota, za NSi bednike in za vse ovce, ki so temu sledile.

Zadeva je šla približno takole:

Türk: “Danes sem v Trbovljah zaradi pravic žensk, zaradi enakopravnosti žensk.  To je izjemno pomembna, prvorazredna tema v Sloveniji, tudi politična tema. In zato danes ne nameravam dajati izjav o nobeni drugi temi.”

Novinar: “Ampak obtožbe so zelo hude, predvsem, da se politični vrh ne odziva na razkritje takšnih zločinov” (pobojev v Hudi jami op.)

Türk:”Bom našel čas, ko bom odgovoril tudi na to, ampak rad bi ponovil, danes sem tu zaradi prvorazredne teme in o drugorazrednih temah ne bom govoril.”

Novinar:”Se pravi, so povojni poboji drugorazredna tema?”

Türk: “Politične manipulacije okrog tega so.”

Novinarka: ” A to pomeni, da je mediacija s Hrvaško tudi drugorazredna tema?”

Türk:” V primerjavi z enakopravnostjo žensk da.”

Novinarka: “Vendar so v rovih tudi ženske”

Türk:” To ne vemo. Naj raziščejo ljudje, ki raziskujejo. Hvala lepa.”

Danilo je zares lepo zbezal na dan vse četrtpismene morbidne politikantske manipulatorje. Odreagiral je preudarno in zadržano predvsem pa se je zadržal nekih vnaprejšnjih sodb in obsodb. Naj se vse skupaj najprej razišče, potem pa bo še on povedal svoje. Predstavljajmo si, na primer, da naši najvišji politični predstavniki nosijo vence na grobove ustaških klavcev iz Jesenovaca: naj to raje prepustijo našim protofašistom…

Novinar je zgoraj izpeljal lažen argument, ki se mu reče polaganje besed v usta (ena od njegovih pojavnosti je tudi v obliki vprašanja: »Ali še vedno pretepate svojo ženo?«), vendar pa se mu je predsednik lepo izognil: na vprašanje, ki je iz njegovega odgovora potegnilo nek svoj sklep in mu vsiljevalo, da se vplete v nemogočo izbiro (da povojni poboji so drugorazredna tema ali pa da niso, vendar bi potem moral o tem govoriti), je odgovoril z novim odgovorom in tako hkrati še pometel z NSi in ostalimi bebčki, ki so te povojne poboje vzeli kot nekakšno nosilno temo celotnega dogajanja – konec koncev jim drugega niti ne preostane: izločeni so iz parlamentarnega dogajanja in to je ena redkih priložnosti, ob katerih spet lahko pridejo pred kamere. A žal so tudi tukaj pogoreli in se izkazali za morbidniške manipulatorje.

Žal pa se grozljive razsežnosti ne končajo pri politikantih, ki so iz kosti hoteli pridelati nekaj političnega kapitala, celotni zadevi so zapadli celo nekateri novinarji, in nekateri tako imenovani politični komentatorji, kot je na primer Matej Makarovič in če bi bil tisti njegov dr. pred imenom veljaven vsaj toliko, kot vozniški izpit, bi tokrat ostal brez njega.