Zato sem si iz principa privoščil šilce domačega (en šnopc na dan odžene dohtarja stran) še pred jutranjim kosom ocvirkovice. Resno pa premišljujem tudi o tem, da bi uvedel 40 dni z alkoholom – v imenu škrlatne barve posta in resnične solidarnosti do vseh, ki imajo probleme z alkoholom.

Sploh se mi zdi, da prihaja pri vseh teh problemih do zamenjevanja posledice in vzroka – alkohol sploh ni problem: problem so ljudje, ki preveč ali premalo pijejo. Še večji problem pa so tisti, ki se v tak problem vtaknejo, čeprav se jih sploh ne tiče in ga hočejo rešiti tako, da obtožijo sredstvo samo. Pravilno bi se morali vprašati, zakaj ljudje narobe pijejo, ne pa kar ad hoc delati problema iz alkohola (na koncu bojo rekli še, da ne smemo biti srečni in da se ga ljudje ne smemo zadevat) -  tako, kot da bi hrano obtožili za to, da so ljudje predebeli.

Da bo paradoks še toliko večji pa se vse skupaj zvede še na religiozni kontekst posta, češ:  dajmo ovce, blejajte, blejajte skupaj z nami, da bo svet še bolj poln ovčjega blejanja in bulšita…

Marx se je krepko zmotil, ko je rekel, da je religija opij za ljudstvo, dr. Haus ima prav: Religija je placebo za ljudstvo…

Čeprav obstaja cel kup raziskav, ki so pokazale, da kakršnokoli telefoniranje vpliva na voznive sposobnosti na podoben način kot prekomerna količina alkohola pa se še vedno velika večina ljudi spreneveda, še več: pri Saši se zdi, da raje vidi, da jo povozi nekdo, ki v avtu telefonira, kot pa nekdo, ki je pijan – na novo prostoročno opremljena Saša je vendarle za telefoniranje, ne pa za alko. (“vendarle” – kljub temu, vseeno…) Vendarle pomeni dvolično podpiranje vožnjo pod vplivom telefoniranja, hkrati pa je je proti vožnji pod vplivom alkohola, čeprav lahko tako telefon kot alkohol enako usodno vplivata na voznikove sposobnosti.

Ko je prostoročna blondinka iz komentarja izvedela, da je prostoročno telefoniranje bolj nevarnokot 0,5 alkohola v krvi (primerjave gredo proti 0,08 % (0,8 g na kilogram) telefonijada med vožnjo pa za štirikrat poveča možnost povzročitve nesreče – ne glede na način telefoniranja), se je vseeno raje – najbrž po temeljitem premisleku – odločila, da nas bo raje ogrožala s prostoročnim telefoniranjem. Po prostoročno slušalko pa se je takoj odpravila še ena komentatorka (ZA TELEFONIRANJE IN NE ZA ALKO). Vse skupaj lahko primerjamo s kakšnimi čudežnimi tabletkami za pijane, ki pred policaji skrivajo količino popitega alkohola.

Zadeva je povsem enostavna: telefoniranje med vožnjo je tako nevarno kot pijanost. Vsako izbiranje med telefoniranje in pijanostjo je podobno, kot izbiranje med ostalimi oblikami zadrogiranosti, bolezni in ostalimi faktorji, ki povečujejo možnost povzročitve nesreče. Saj to je vendarle tako, kot da bi nekdo izbiral med tem, ali nas bo ogrožal z nastavljanjem protipehotnih min ameriške ali kitajske izdelave – na primer, da ameriške zakonsko še vedno niso popolnoma prepovedane – vendarle vse mine spadajo med neselektivna ubojna sredstva.

Fizika je kruta znanost: pri “počasnih” 60 km/h (kilometrih na uro), v eni sekundi prevozimo “skromnih” 16,6666… metrov , med dolgčasom na skoraj prazni avtocesti pa med telofoniranjem blondinka pri 130 km/h v sekundi premeri 36,111111… metrov (in se tudi zaleti pri 130 km/h). Vsaka sekunda šteje! Posledice nepozornosti in odsotnosti prisebnosti pri vožnji so nam vsem dobro znane; telefoniranje zmanjša pozornost pri vožnji kar za 37%, seveda pa je vsega kriva samo hitrost, aklohol in mogoče še objestnost voznikov – objestnost, ki se odraža tudi v preračunljivi odločitvi za prostoročno telefonijado, kjub znanim dejstvom…

Mogoče bi res bil čas, da se neha delati razliko med tistimi, ki so pred vožnjo skočili na kozarček ali dva preveč in tistimi, ki vožnjo jemljejo kot prosti čas za klepetanje po telefonu. Zaradi lahkotnosti pristopa do problematike pa se mi zdijo telefonisti najmanj tako nevarni kot pijanci – s pomembno razliko, da se pijani vozniki vsaj do prvega šanka pripeljejo trezni.

Pod črto:

Precej jasno je že dokazano, da alkohol poneumlja (na primer, glej Drunken Ultimatums) in da se pod vplivom alkohola nagibamo v neumne odločitve, medtem ko menda ni nobenih dokazav za to, da bi sevanje mobilnih telefonov kratkoročno povzročalo možganske tumorje – vendarle pa se zdi, da imamo zgoraj precej očiten dokaz, da mobiteli poneumljajo; poleg tistega komunikacijskega, ko se z nekom po telefonu nekaj dogovarjaš in se potem na koncu dogovoriš samo to, da bo potrebna še najmanj ena telefonska seansa dogovarjanja. Se slišimo!

 “Znanost” jih je pripeljala do naslednjega spiska:

• Prvi tip uživalcev alkohola so poimenovali “pivci za zmanjšanje stresa”, ki spijejo kak kozarček po zaključku težkega delovnega dne. Sem spadajo predvsem ženske in moški srednjega razreda.
• Drugi tip so “pivci v skupnosti”, ki pijejo, da bi pripadali neki skupini. Tu so večinoma moški in ženske nižjega srednjega razreda, ki pijejo v večjih skupinah.
• Tretji tip so “hedonistični pivci”, ki potrebujejo stimulacijo in se želijo sprostiti. Pogosto gre za ločence z odraslimi otroki, ki imajo tudi ekshibicionistične težnje.
• Četrti tip so “mačistični pivci”, ki večino svojega prostega časa preživijo v pubih in pivnicah, sem naj bi spadali bili moški vseh starostnih razredov.
• Peti tip so “prijateljski pivci”, ki večinoma pijejo zato, da ostajajo v stikih s svojimi prijatelji.
• Naslednji so “konformistični pivci”, ki jih žene želja po pripadnosti neki skupini. Običajno gre za moške, stare med 45 in 59 leti.
• Sedmi tip so poimenovali “pivci iz dolgočasja”. Gre za pivce, ki pijejo, da jim hitreje mine čas in da razbijejo vsakodnevno monotonijo.
• Osmi tip so “depresivni pivci”, ki pravzaprav težijo k udobju ali pa občutku varnosti. V tej skupini so ljudje vseh starosti, obeh spolov in vseh družbenih razredov.
• Zadnji, deveti tip pa so poimenovali “odvisniki na meji”, ki imajo pub za svoj drugi dom. Obiskujejo ga redno, v vseh obdobjih dneva, med tednom in konec tedna. Pogosto tudi zelo hitro pijejo.

Tako je torej svet bogatejši še za eno kvazi znanstveno klasifikacijo, s katero so se znanstveniki vključili v informacijsko kampanjo britanskih zdravstvenih oblasti, da bi prekinili tradicijo, po kateri se je za dober večer zunaj potrebno prekomerno opiti. S tovrstno kategorizacijo želijo ljudi opozoriti na probleme in jim pojasniti posledice njihovega obnašanja, da bi jim tako pomagali pri spremembah na bolje, pojasnjujejo v Londonu. Koliko pa je pri vsem tem prave znanosti in kje se nahajamo pa je prepuščeno pivcem samim – odvisno od dneva in Lune.

Povezava na Horizon

Kriteriji za njihovo določanje so sledeči:

1. Kaj dela človeku, ki jo vzame.

2. Kako zasvojiva je.

3. Posledice jemanja določene droge za družbo.

Prva številka je število uživalcev VB, druga pa je število smrtni letno zaradi droge.

Lista:

20. Kat

19. Alkyl Nitrat – Popers (400 000 / 0)

18. Ekstazi (500 000 / 27)- umira se od dehidracije

17. GHB “tekoči ekstazi” (se ne ve /3)

16. Anabolični steroidi (42 000 / 0)

15. Methylpheidate “vitamin R” “Ritalin” (40 000 / 0)

14. LSD (83 000 / 0) fizično neškodljiv – nihče še ni umrl

13. 4MTA “Flatliner”, “Golden Eagle” (alternativa ekstaziju) (se ne ve / 0)

12. Topila (30 000 / 50-60)

11. Kanabis “trava” (3 milijoni / 1 )

10. Buprenorphine (protibolečinska zadeva – opijat) (ne vejo / 3)

9. Tobak. (10 milijonov / 114 000)

8. Amfitamini”speed” (430 000 / 35)

7. Benzodiazepine “valium” (100 000 / 406)

6. Ketamin (100 000 /1)

5. Alkohol (40 milijonov / 40 000)

4. Street Methadone (33 000 / 295)

3. Barbiturati (se ne ve / 20) majhna razlika med predoziranjem in smrtjo

2. Kokain (780 000 / 214)

1. Heroin (300 000 / 700)

Moram priznati, da sem za nekatere od drog s te liste slišal prvič in da jih niti ne znam zapisati »po naše«.

Zanimivo je, kako visoko se uvrščata favorita iz pozicije alkohol in tobak in kako relativno »neškodljiva« je ilegalna opozicija. Med samo oddajo pa me je presunilo tudi to, v kako veliki meri je vse skupaj predvsem zelo politično – vsaj kar se razvrščanja tiče.

Nekaj pripomb bi vseeno imel na 11. in 12. mesto, kjer je že samo razmerje smrti nekoliko čudno, poleg tega pa je tudi argumentacija šla v taki smeri, da trava lahko povzroča in pospešuje psihotične učinke pri psihotikih (je precej podobna argumentacija, kot ta, da voda povzroča revmo pri revmatikih), topila je pač nemogoče prepovedati…

Ljudje smo take živali, ki si rade dajo duška in zato najbrž droge ne bodo kar izginile – po moje je kriminalizacija in preganjanje drog bolj del problema, kot pa njegovo reševanje, tako se droge vse prevečkrat demonizirajo in uporabljajo tudi kot eden od teh bavbavov iz omare, kar pa ima tudi konkretne učinke, saj lahko s kriminalizacijo določene droge zelo enostavno prestaviš neko določeno skupino ljudi med kriminalce in potem z njimi počneš, kar te je volja (kar je najdemokratičnejša oblast na svetu že naredila najprej s črnci, nato pa še z latinosi – pri alkoholikih pa preprosto pogorela).

In še ena boljših izjav: »Če bi alkohol izumili danes, bi bil prepovedan.«