zirosi

Z znamenji je križ, ekonomski kazalci nam kažejo navzdol, bonitetne ocene nam znižujejo, imeli smo zimo brez zime, ko pa je na oblast prišla “pomladna stran”, se je (končno) začela prava zima. Pravilno branje znamenj naj nam bi omogočilo, da ugotovimo, kje smo in mogoče tudi, kaj nas čaka.

Poglej nadaljevanje

Ali mogoče ministrstvo za omiko in znanost. Kulture imamo očitno preveč, vsaj tako je namreč pokazal nekakšni “kulturniki“, ki si kulture očitno ne morejo predstavljati brez nekakšnega samostojnega resorja s svojim ministrom in kar je najbrž še pomembnejše s posebnim koritom.

Poglej nadaljevanje

Čeprav najbrž od ukinjanja ministrstev ne gre pričakovati preveč in se že na samem začetku vidi, da vse skupaj gre po prikritih političnih mešetarjenjih, sem prepričan, da bo ukinjanje ministrstev imelo tudi določene pozitivne učinke.

Poglej nadaljevanje

Ali si lahko predstavljate neko organizacijo, na primer športno društvo, kjer bi odkrili več spolnih zlorab otrok, hkrati pa bi odkrili še interne akte, v katerih bi pisalo, kako je potrebno vsa takšna dejanja prikrivati? Ali si lahko predstavljate, da bi takšna zločinska organizacija lahko bolj ali manj mirno delovala še naprej? Ne glede na to, kako neverjetno se zdi pa imamo tudi pri nas najmanj eno takšno pedofilsko organizacijo: Rimskokatoliško cerkev.

Poglej nadaljevanje

Pa smo ga dobili: nov največji dosežek stare stare nevlade, s katerim se kar naenkrat strinjajo vsi politiki. V svoji perverznosti so mu nadeli celo visoko zveneče ime: “zlato pravilo”. Ne to ni tisto zlato pravilo, ki so ga poznali že Egipčani in pravi: Ne stori drugemu tega, česar ne želiš, da bi drugi storil tebi.

Poglej nadaljevanje

Ko je Hegel ugotovil, da se zgodovinska dejstva ponavljajo, ga je Marx dopolnil, da se najprej pojavijo kot tragedija, nato kot farsa. Hegel je pri tem imel v mislih predvsem velike zgodovinske osebnosti in dogodke, vendar pa je njegovo opažanje očitno uporabno tudi pri dogodkih in osebnostih na naši politični sceni.

Poglej nadaljevanje

Dva junaka, dva svetova.

Postalo je že popolnoma vsakdanja stvar, da naši politiki, ki zasedajo najvišje položaje govorijo neumnosti, bedarije in večkrat tudi čiste laži. Njihovo govoričenje se sicer največkrat nahaja na območju bulšita in ga zato največkrat preprosto preslišimo, nekatere izjave pa pridejo iz ust politikov, ki zasedajo tak položaj, da ob določenih izjavah človek dobi kurjo polt – še posebej, če bi se izkazalo, da je na njih tudi kaj resnice.

Poglej nadaljevanje

Vse skupaj se vleče že dlje časa, vedno huje pa postaja od sprejetja novega zakona. Javni zavod RTV Slovenija so ugrabili. Namesto njega pa smo dobili javno hišo RTV Vatikan. Laži, sprenevedanja, napačna navajanja in zavajajoča povzemanja so postala žalostno dejstvo delovanja tega zavoda.

Poglej nadaljevanje

Christopher Hitchens

Videti je, da se tudi Matilda trudi dosegati še zadnje letošnje kvote in tako nam je precej pričakovano vzela tudi Christopherja Hitchensa, angleškega pisatelja, ki je živel v ZDA in pisal za takorekoč vse omembe vredne medije. O njegovi veličini se lahko prepričamo najprej prek odzivov na njegovo smrt, ki jih takorekoč ni mogoče prešteti. Poleg hvale njegove pronicljivosti, elokventnosti in kritičnosti pa je v vseh teh odzivih mogoče zaslediti še nekaj:  nihče se ni z njim povsem strinjal.

Poglej nadaljevanje

Nauk, ki ga lahko potegnemo iz zadnje basni o sovražnem govoru, bi bil tak, da večina teh, ki o njem najbolj govorijo, živi z glavami globoko v lastni riti. Iz sovražnega govora, ki je kaznjivo dejanje, za katerega je zagroženih do par let zapora, jim je uspelo narediti gnojnico kvazipolitične nekorektnosti, ki je uporabna predvsem za polivanje po nasprotni strani.

Poglej nadaljevanje