zirosi

Arhiv za ‘Politika’ kategorija

Očitno se je Descartes v svoji Razpravi o metodi krepko zmotil, ko je zapisal, da je zdrav razum najlepše porazdeljena dobrina na svetu, saj ga ni človeka, ki bi zase menil, da je ima premalo. Pri nas temu očitno ni tako saj so jo tokrat spremenili kar v tržno blago, ki naj bi ga volilci v veliki meri kupovali od Slovenske ljudske stranik – v SLS imajo zdrave kmečke pameti dovolj za vse nas.

Poglej nadaljevanje

Vojko se je na Razgledih lotil aktualne teme, kaj se dogaja z našo pravno državo, pri čemer precejšen delež krivde za trnutno stanje pripiše tudi “navadnim državljanom”. Načeloma se je z njim na neki ravni mogoče strinjati, vendar pa po mojem mnenju zgrši poanto, ko spoštovanje pravne države zamenja s spoštovanjem zakonov in pravnega reda.

Poglej nadaljevanje

Menda so nas namerili, da ne gremo na volitve in če bi me zdajle vprašali, bi rekel da ne bom šel. Ne bi rekel, da ne vem, če bom šel, temveč, da ne grem. Trenutno je premalo znanega, da bi sploh začel premišljevati o tem simbolnem dejanju (prenašanje svoje suverenosti na nekakšne posrance, ki naj bi potem v mojem imenu počeli bedarije in živeli na moj račun – kar bojo itak počeli, vendar ali moram še sam s tem izgubljati svoj čas?). Trenutni podatki pa nikakor ne morejo prepričati.

Poglej nadaljevanje

Ob trenutnemu katolibanskem orgazmiranju na salomonsko odločitev Ustavnega sodišča se kar samo postavlja vprašanje, kakašne bojo reakcije, če bo prepovedalo referendum o družinskem zakoniku. Odgovor se skriva že pri reakciji na trenutno simbolično zmago.

Poglej nadaljevanje

Reforma je očitno postala pri nas že tako kužen pojem, da se mu ministri najraje v čim širšem loku izognejo. Tako smo že dobili prvo kazen za super referendumske zavrnitve, ki se ji reče zdravstvena nadgradnja. Vse skupaj načeloma niti ni tako slabo, vsekakor pa v sebi skriva kar nekaj neumnosti in prikritih “kazni” za prejšnja referendumska neupoštevanja modrosti naših vladajočih.

Poglej nadaljevanje

Nekako mi še vedno ne gre iz glave eden od tistih veseljaških transparentom, ki so si jih naredili Američani potem, ko so zvedeli, da so njihovi komandosi pokončali oziroma likvidirali Osamo bin Ladna: na njem je pisalo Obama vs. Osama 1:0. Rezultat je vsekakor pravilen, če gledamo na te teroristične igrice zgolj v ozkem smislu, kdo prej koga likvidiral, pobil in umoril, če pa pogledamo nekoliko širše, rezultat ni več tako jasen.

Poglej nadaljevanje

Nek pesnik je zapisal, da imaš lahko za norca nekaj ljudi samo nekaj časa, ne moreš pa nikoli imeti za norca vseh ljudi ves čas. Vem, da ni imel v mislih slovenske vlade, vendar to drži tudi pri njih. Čeprav se bo poskušalo rezultate referenduma o malem delu (sam sem se ga udeležil zgolj pasivno – tako, da sem se na fejsbuku vnaprej dogovoril za medsebojno izničitev učinka: sam sem bil proti temu zakonu, Marjana pa bi glasovala za – tako nama ni bilo potrebno izgubljati časa z odhodom, saj bi se najina glasova izničila, volilna udeležba pa itak ne šteje).

Poglej nadaljevanje

Občutek je tak, kot da bi naši politiki tekmovali v tem, kdo se bo najbolje zlagal o nekom drugem, da laže. Dostop do statistik je žal omejen, zato bi le težko brez resne investicije naredili nekakšno lestvico prvakov, vendar pa smo prišli do povsem novega fenomena, da se laže, da nekdo laže.

Trenutno lahko spremljamo nekakšen dvoboj med skupino precej notoričnih lažnivcev, ki jim je bila laž že večkrat dokazana in preskušenim diplomatom, ki naj bi ga  ravno ti slednji dobili na laži prvič. Zadeva sploh ne bi bila zanimiva, če se dokazovanje laganja ne bi razvijalo na dokazano prirejenih dokazih.

Poglej nadaljevanje

Tale Mubarak je očitno postal en tak dementni bumbar: ko začnejo ljudje zaradi podražitev hrane protestirati, jim najprej začne vrtet kuharske oddaje po TV, potem pa jim odklopi še internet – zdaj se pa najbrž čudi, kako to, da so vsi na cesti.

Poglej nadaljevanje

“Welcome To The Reservation” je naslov dokumentarca, v katerem nam poslednji Mohikanec Russell Means podaja svojo indijansko resnico o Združenih državah tako, kot jih vidi in doživlja prvobitni prebivalec Amerike:

Poglej nadaljevanje

51. 000.000.000,00 €  – nekako takole so si Irci oziroma Irska centralna banka “natiskali” 51 milijard evrov iz čistega zraka, brez črnila in brez papirja ter jih prerazporedili na svoje banke. Brez česarkoli, brez zadolževanja, brez prodaje kakršnihkoli obveznic, preprosto so jih natipkali.

Poglej nadaljevanje