<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>zirosi &#187; Internet</title>
	<atom:link href="http://www.zirosi.net/index.php/category/znanost-narava-druzba/internet/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>http://www.zirosi.net</link>
	<description>iz zasede</description>
	<lastBuildDate>Wed, 25 Jan 2012 21:18:09 +0000</lastBuildDate>
	<language>en</language>
	<sy:updatePeriod>hourly</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>1</sy:updateFrequency>
	<generator>http://wordpress.org/?v=3.3</generator>
		<item>
		<title>Chrome &#8211; zadnji preživeli</title>
		<link>http://www.zirosi.net/index.php/2010/03/26/chrome-zadnji-preziveli/</link>
		<comments>http://www.zirosi.net/index.php/2010/03/26/chrome-zadnji-preziveli/#comments</comments>
		<pubDate>Fri, 26 Mar 2010 12:51:33 +0000</pubDate>
		<dc:creator>zirosi</dc:creator>
				<category><![CDATA[Fenomeni]]></category>
		<category><![CDATA[Internet]]></category>
		<category><![CDATA[brskalniki]]></category>
		<category><![CDATA[Firefox]]></category>
		<category><![CDATA[Internet Explorer 8]]></category>
		<category><![CDATA[iPhone]]></category>
		<category><![CDATA[Pwn2Own 2010]]></category>
		<category><![CDATA[Safari]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.zirosi.net/?p=2252</guid>
		<description><![CDATA[Najprej je padel Safari, sledil mu je Internet Explorer 8 na Windows 7, nato je je padel Firefox na Windows 7 x64, prav tako pa tudi iPhonov mobilni Safari. Samo googlov Chrome se še drži. Takšno je poročilo iz nekakšnega hekerskega tekmovanja Pwn2Own 2010. Brskalnik Chrome se je s svojim kopičenjem tako izkazal za zelo [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p style="text-align: left;">Najprej je padel Safari, sledil mu je Internet Explorer 8 na Windows 7, nato je je padel Firefox na Windows 7 x64, prav tako pa tudi iPhonov mobilni Safari. Samo googlov Chrome se še drži.</p>
<p>Takšno je <a title="Google Chrome is the last man standing" href="http://www.downloadsquad.com/2010/03/25/pwn2own-2010-google-chrome-is-the-last-man-standing/" target="_self">poročilo</a> iz nekakšnega hekerskega tekmovanja <a title="več o tem" href="http://dvlabs.tippingpoint.com/blog/2010/02/15/pwn2own-2010" target="_blank">Pwn2Own 2010</a>.</p>
<p>Brskalnik Chrome se je s svojim kopičenjem tako izkazal za zelo varno izbiro, druga izbira bi lahko bila Opera &#8211; vendar ne zaradi varnosti, temveč zaradi majhnega tržnega deleža.</p>
<p>Zmagovalci v telefonski sferi pa so pobrali bazo sporočil iz iPhona v pičlih <a title="iPhone SMS database hacked in 20 seconds" href="http://www.engadget.com/2010/03/25/iphone-sms-database-hacked-in-20-seconds-news-at-11/" target="_blank">20 sekundah</a> in dodali, da zlahka poberejo tudi vse ostalo&#8230;</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.zirosi.net/index.php/2010/03/26/chrome-zadnji-preziveli/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>3</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Učenja Steva Jobsa</title>
		<link>http://www.zirosi.net/index.php/2010/02/26/ucenja-steva-jobsa/</link>
		<comments>http://www.zirosi.net/index.php/2010/02/26/ucenja-steva-jobsa/#comments</comments>
		<pubDate>Fri, 26 Feb 2010 09:24:43 +0000</pubDate>
		<dc:creator>zirosi</dc:creator>
				<category><![CDATA[Fenomeni]]></category>
		<category><![CDATA[Internet]]></category>
		<category><![CDATA[Laži in lažnivci]]></category>
		<category><![CDATA[Narava in družba]]></category>
		<category><![CDATA[Apple]]></category>
		<category><![CDATA[Bill Gates]]></category>
		<category><![CDATA[gizmo]]></category>
		<category><![CDATA[iPad]]></category>
		<category><![CDATA[iTunes]]></category>
		<category><![CDATA[izjave]]></category>
		<category><![CDATA[medijske vsebine]]></category>
		<category><![CDATA[Steve Jobs]]></category>
		<category><![CDATA[trženje]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.zirosi.net/?p=2053</guid>
		<description><![CDATA[Steve Jobs je vsekakor eden od tistih, ki je v veliki meri zaznamoval računalniško dobo v vseh pogledih. Od njegovih začetkov pri prvih &#8220;osebnih računalnikih&#8221; pa do tablice. Zanimivo je, da je pohod tabličnih računalnikov že zdavnaj napovedal njegov zlobni antipod Bill Gates in se nekako za dobrih 5 let &#8220;zmotil&#8221;. Steva Jobsa sem že [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>Steve Jobs je vsekakor eden od tistih, ki je v veliki meri zaznamoval računalniško dobo v vseh pogledih. Od njegovih začetkov pri prvih &#8220;osebnih računalnikih&#8221; pa do tablice. Zanimivo je, da je pohod tabličnih računalnikov že zdavnaj napovedal njegov zlobni antipod Bill Gates in se nekako za dobrih 5 let &#8220;zmotil&#8221;.</p>
<p>Steva Jobsa sem že navajal <a href="http://www.ednevnik.si/entry.php?w=zirosi&amp;e_id=54611" target="_blank">tukaj</a> &#8211; mož vsekakor ne skopari z dobrimi nasveti. Tokarat pa sem vFinancah naletel na zanimiv nabor &#8220;<a title="vir" href="http://mojevro.finance.si/272421/Najbolj-prebrisane-izjave-Steva-Jobsa" target="_blank">Najbolj prebrisanih izjav Steva Jobsa</a>&#8220;:</p>
<blockquote><p>&#8220;<strong><em>Za 500 dolarjev lahko ustvarimo samo računalnik, ki bo zanič</em></strong>&#8221;<br />
Ste se kdaj vprašali, zakaj so analitiki in novinarji pred njegovo predstavitvijo zelo precenili vrednost Applovega tabličnega računalnika iPada? Del tega razloga je Jobsova izjava iz leta 2008, ko je dejal, da Apple ne bi mogel ustvariti računalnika za 500 dolarjev, ki ne bi bil zanič. Zato so se pojavila ugibanja, da bo naprava stala 1.000 dolarjev. A na koncu je Apple ceno za iPad le postavil pri 500 dolarjih (vsaj za osnovni model).</p>
<p>“<strong><em>Nimamo nobenega načrta za izdelavo tabličnega računalnika</em></strong>”<br />
Obstajalo je mnogo nejevernikov, ki so mislili, da je Applov tablični računalnik čisti mit. Jobs je navsezadnje na konferenci “All Things Digital” leta 2003 dejal, da Apple ne dela na tabličnem računalniku, češ da je oblika brez tipkovnice recept za propad. “<em>Izkazalo se je, da ljudje hočejo tipkovnice,</em>” je takrat še dejal Jobs.<br />
To je bilo pred sedmimi leti. V toliko časa pa se lahko spremeni marsikaj. A že takrat so obstajali dokazi, da Apple v resnici že nekaj časa razmišlja o tabličnem računalniku. Apple je namreč že davnega leta 1983 sodeloval s podjetjem Frog Design na prototipih omenjenega računalnika.</p>
<p>&#8220;<strong><em>Nismo zainteresirani za posel z mobilniki</em></strong>&#8221;<br />
Prav tako na konferenci &#8220;All Things Digital&#8221; leta 2003 je Jobs dejal, da se mu ne zdi, da bi šel posel z mobilniki Applu dobro od rok.</p>
<p>&#8220;<em><strong>Veliko pritiskajo name, naj ustvarimo dlančnik. Kar ljudje res želijo s tem, je priti do podatkov. Mi verjamemo, da bodo mobilniki nudili te informacije, ne verjamemo pa, da bi nam šlo dobro v poslu z mobilniki. Zato smo namesto tega naredili nekaj, za kar menimo, da je najboljša programska oprema na svetu &#8211; ponuja prenos podatkov med napravami. Verjamemo, da bi morali to imeti tudi mobilniki. Odločili smo se, da bomo naredili iPod namesto dlančnika</strong>.</em>&#8221;<br />
Če pogledamo nazaj, lahko sicer iz izjave razberemo, da Apple ni imel namena delati tradicionalnega mobilnika, ampak popolnoma novo napravo, ki bo vsebovala karakteristike iPoda, dlančnika in mobilnika. In rezultat je bil iPhone.</p>
<p>&#8220;<strong><em>Ljudje ne berejo več</em></strong>&#8221;<br />
Jobs je bil leta 2008 precej provokativen, ko je za New York Times dejal, da s Kindlom ne bo uspeha. „<strong><em>Ni važno, kako dober ali slab je produkt, dejstvo je, da ljudje ne berejo več</em></strong>,“ je dejal. „<strong>40 odstotkov Američanov je lani prebralo eno knjigo ali manj. <em>Celoten koncept je napačen že od začetka, saj ljudje ne berejo več.</em></strong>“<br />
A med januarsko predstavitvijo iPada, ko je predstavil tudi novo aplikacijo, e-bralnik in spletno trgovino iBooks, Jobs ni več napadal Kindla. „<strong><em>Amazon je naredil odlično delo s Kindlom, mi pa bomo šli še malo dlje</em>,</strong>“ je dejal.</p>
<p>&#8220;<strong><em>Nobenih filmov na majhnem ekranu</em></strong>&#8221;<br />
Ko so Jobsa leta 2003 na konferenci „All Things Digital“ spraševali, če namerava iPod nadgraditi z videom, je dejal, da ga ideja odvrača. „<strong><em>Nisem prepričan, da ljudje hočejo gledati filme na čisto majhnem ekranu,</em>“ je dejal. „<em>Da parafraziram Billa Clintona: &#8216;To je glasba, bučko, to je glasba!&#8217; Glasba nas spremlja že dolgo časa in nas bo tudi v prihodnosti.</em></strong>“<br />
Dve leti kasneje, leta 2005, je Apple predstavil peto generacijo iPoda, katerega 2,7-inčni ekran je predvajal video. Še dve leti kasneje pa je Apple izdal tretjo generacijo iPoda Nano s celo manjšim, dvoinčnim ekranom, ki predvaja video.</p>
<p>&#8220;<strong><em>Ne potrebujemo novih dodatkov</em></strong>&#8221;</p>
<p>Lani septembra je kolumnist New York Timesa David Pogue v intervjuju Jobsa vprašal, zakaj je Apple stlačil kamero v majhen iPod Nano, ne pa v novi iPod Touch. Jobs je pojasnil, da je razlog za to v tem, da lahko iPod Touch ponudijo po nižji ceni in ga tržijo kot nedrago igralno napravo. „<strong><em>Na kar smo se torej osredotočili, je, da ceno znižamo na 199 dolarjev</em>,“ je dejal Jobs. „<em>Ne rabimo dodajati novih stvari, ampak moramo ceno zbiti za toliko, da si bodo lahko napravo privoščili vsi</em>.</strong>“ Kasneje pa je podjetje iFixit popolnoma razstavilo iPod Touch in odkrilo vrzel, v katero bi lahko vstavili kamero. Poleg tega se je pojavil namig, da je Apple za iPod Touch sprva načrtoval kamero, a je njegovo vgradnjo preložil zaradi tehničnih težav. Tako bomo še videli, ali bo Apple iPod Touch le dopolnil s kamero, mnogi pa sumijo, da se bo to zgodilo kmalu.</p></blockquote>
<p>Vsekakor vredno obravnave. Že sama uporaba izraza &#8220;prebrisane izjave,&#8221; čeprav so to večinoma po<a title="definicija" href="http://www.zirosi.net/index.php/2009/06/06/laz-laznivci-in-greh/" target="_blank"> definiciji polnokrvne laži</a>,  nam lepo kaže, kako dobro je uspelo Stevu prodati medijem svojo svetniško podobo napram zlobnemu Billu: ustvaril je imidž nekakšne <a title="več..." href="http://www.zirosi.net/index.php/2010/02/23/mati-tereza-peklenski-angel/" target="_blank">Matere Tereze</a> v svetu krutega biznisa. Ko je, na primer, nekoč Bill Gates rekel &#8220;<em>internet nas ne zanima</em>,&#8221; so to mediji označili kot največjo zmoto (čeprav je bilo že tedaj jasno, da bi Gates najraje imel Microsoftnet). In vsekakor nam celotno obnašanje Steva Jobsa kaže izredno izdelano strategijo, ki trenutno vodi v precej bolj &#8220;zlobno&#8221; smer kot se morda dozdeva na prvi pogled.</p>
<p>Danes zagotovo lahko rečemo, da se je začela bitka za trženje vsebine, ki v grobem poteka med tremi velikani: med Amazonom (Kindle, prodajanje knjig in časopisnih vsebin), Googlom (Google bi  vse ponujal &#8220;zastonj&#8221;) in Applom: z iTunesom so pokazali, kako je mogoče tržiti glasbo na internetu in hkrati s svojimi &#8220;preprostimi&#8221; všečnimi igračkami nabrali odgromno skupino poneumljenih odjemalcev (pravzaprav lahko rečemo, da so ustvarili potrebo in ustvarili novo vrsto potrošnikov), sedaj se pričenja bitka za prodajanje vsebin ostalih medijev. In tega jim v Financah nekako le ni uspelo dojeti: sploh ne gre za več všečne gizmote &#8211; gre za to, kdo bo prodajal tisto, kar se bo na gizmotih konzumiralo!</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.zirosi.net/index.php/2010/02/26/ucenja-steva-jobsa/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>1</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Katera spletna žival ste?</title>
		<link>http://www.zirosi.net/index.php/2010/02/21/katera-spletna-zival-ste/</link>
		<comments>http://www.zirosi.net/index.php/2010/02/21/katera-spletna-zival-ste/#comments</comments>
		<pubDate>Sun, 21 Feb 2010 20:29:58 +0000</pubDate>
		<dc:creator>zirosi</dc:creator>
				<category><![CDATA[Fenomeni]]></category>
		<category><![CDATA[Internet]]></category>
		<category><![CDATA[behavioristični test]]></category>
		<category><![CDATA[obnašanje na internetu]]></category>
		<category><![CDATA[obnašanje na netu]]></category>
		<category><![CDATA[obnašanje na spletu]]></category>
		<category><![CDATA[psihologija]]></category>
		<category><![CDATA[spletna žival]]></category>
		<category><![CDATA[spletno znamenje]]></category>
		<category><![CDATA[test obnašanja]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.zirosi.net/?p=2029</guid>
		<description><![CDATA[V dvajsetih letih od svojega nastanka je internet naredil pravo revolucijo. Ob tej obletnici so na BBC naredili soliden dokumentarec v več delih The Virtual Revolution. V sklopu tega projekta lahko rešite tudi test svojega obnašanja na spletu in ugotovite, katera od osmih spletnih živali najbolje ponazarja vaše obnašanje na internetu: spletni medved, slon, lisica, [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>V dvajsetih letih od svojega nastanka je internet naredil pravo revolucijo. Ob tej obletnici so na BBC naredili soliden dokumentarec v več delih<em> The Virtual Revolution</em>. V sklopu tega projekta lahko rešite tudi test svojega obnašanja na spletu in ugotovite, katera od osmih spletnih živali najbolje ponazarja vaše obnašanje na internetu: spletni medved, slon, lisica, jež, leopard, los, hobotnica ali spletni noj.</p>
<p><a title="Katera žival ste?" href="https://www.bbc.co.uk/labuk/experiments/webbehaviour" target="_blank">Test </a>se vsekakor precej razlikuje od ostalih bulšit testov že po tem, da vam vzame nekaj več časa in ne zahteva drugega, kot da ga rešite. Po dobrih 1o minutah boste izvedeli, kateremu <a title="Spletne živali" href="https://www.bbc.co.uk/labuk/experiments/webbehaviour/articles/eightanimals" target="_blank">spletnemu znamenju</a> pripadate glede na vaše spletno obnašanje.</p>
<p>Za njim pa menda stojijo celo <a title="znanstvenik z očali" href="https://www.bbc.co.uk/labuk/experiments/webbehaviour/articles/about" target="_blank">znanstveniki</a>, ki znotraj posameznih nalog v testu ocenjujejo hitrost vašega gibanja po spletu: predvsem glede na hitrost vašega iskanja informacij (hitro/počasno gibanje po spletu). Potem ocenjujejo prilagodljivost na več-opravilnost: kako prilagodljivi ste na to, da hkrati počnete več stvari (prilagodljiv/specializiran). In koliko časa se porabi za mreženje in podobne zadeve (družaben/nedružaben).</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.zirosi.net/index.php/2010/02/21/katera-spletna-zival-ste/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Kako zmagati na internetu</title>
		<link>http://www.zirosi.net/index.php/2010/01/20/kako-zmagati-v-prepiru-internet/</link>
		<comments>http://www.zirosi.net/index.php/2010/01/20/kako-zmagati-v-prepiru-internet/#comments</comments>
		<pubDate>Wed, 20 Jan 2010 13:42:29 +0000</pubDate>
		<dc:creator>zirosi</dc:creator>
				<category><![CDATA[Internet]]></category>
		<category><![CDATA[Laži in lažnivci]]></category>
		<category><![CDATA[Logika]]></category>
		<category><![CDATA[argument]]></category>
		<category><![CDATA[argumentacija]]></category>
		<category><![CDATA[eristika]]></category>
		<category><![CDATA[flejmanje]]></category>
		<category><![CDATA[kreganje]]></category>
		<category><![CDATA[logika]]></category>
		<category><![CDATA[prepir]]></category>
		<category><![CDATA[zmaga v argumentaciji]]></category>
		<category><![CDATA[zmaga v prepiru]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.zirosi.net/?p=1928</guid>
		<description><![CDATA[Vsi vemo, da so prepiri in kreganja na internetnih forumih kot sodelovanje na posebni olimpijadi: tudi, če zmagate, še vedno spadate med umsko prizadete. Če pa vas zamika, da se spustite v internetni prepir ter imate za to dovolj časa in potrpljenja, potem je, če bi radi imeli vsaj najmanjšo možnost za zmago, dobro upoštevati [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>Vsi vemo, da so prepiri in kreganja na internetnih forumih kot sodelovanje na posebni olimpijadi: tudi, če zmagate, še vedno spadate med umsko prizadete. Če pa vas zamika, da se spustite v internetni prepir ter imate za to dovolj časa in potrpljenja, potem je, če bi radi imeli vsaj najmanjšo možnost za zmago, dobro upoštevati določena pravila.</p>
<p>Najprej je dobro, da za naše trenutne potrebe razlikujem med dvema načinoma debate oziroma diskurza: prvi je običajni debatni, ki ima za svoj cilj prenašanje informacij njegovo merilo pa je resnica – tukaj veljajo povsem normalna pravila <a title="osnove" href="http://www.zirosi.net/index.php/2008/06/17/logika-logicno/" target="_blank">argumentacije in logike</a>; drugi pa je prepir, ki pravzaprav nima nobenega cilja razen sesutja nasprotnika in njegovih stališč – tukaj pa pride do izraza umetnost eristike (Eris je Grška boginja prepira). Načeloma smo v prepiru takoj, ko eni strani zmanjka pravih argumentov, ko se nehamo pogovarjati o stvari, ki je morda še nekaj stavkov nazaj bila tema pogovora in začnemo pogovarjati o sebi in drugih. Na internetu se je še posebej razvilo &#8220;<a title="wiki" href="http://en.wikipedia.org/wiki/Flaming_(Internet)" target="_blank">flejmanje</a>&#8220;, ki poteka po določenih svojih pravilih čeprav večina splošnih erističnih pravil velja tudi zanj.</p>
<p>Pot do zmage je grda in umazana, zmaga pa je dosegljiva z upoštevanjem naslednjih pravil:</p>
<p>1) <strong>NAPAD</strong> &#8211; NIKOLI NE BRANITI SVOJIH LASTNIH STALIŠČ. Nikoli ne pozabite te bistvenega osnove, čeprav zapadete v popolno amnezijo. Najbolje, da si ga vtetovirate na hrbtno stran vsake roke – za vsak slučaj, če vam katera odpade. Nikoli v nobenih okoliščinah ne poskušajte braniti tega, kar ste rekli! Samo napadajte argumente druge strani, vedno znova in znova, dokler ena od strani ne umre od starosti ali pa se katera od supersil odloči za dokončno ukinitev interneta. Obramba samega sebe ali svojega argumenta je slabotno dejanje obupa, ki da vašemu nasprotniku vedeti, da ste popolnoma odprti za napad. Prekaljeni internetni prepirljivci se ne bodo nikoli spraševali o veljavnosti svojih prejšnjih trditev, temveč bojo izbrali prebijanje naprej in ostali v napadu kljub kakršnimkoli zmotnim ali očitno neresničnim izjavam, ki so jih podali v preteklosti, ter tako učinkovito potiskali nasprotnike v defenzivo. Internetne besedne spopade je potrebno videti kot ceneno pretepaško igrico, v kateri se samo največji bebci trudijo s pritiskanjem na tipko za blokiranje ali obrambo. Ko se nasprotnik skrije v kot z rokami v obrambni drži, da bi si zaščitil obraz, pravi borec izvede kompleksno borilno kombinacijo, ki vključuje transformacijo v ognjeno furijo uničenja in smrtonosni napad z valovi satanovega žvepla.</p>
<p>2) <strong>TEREN</strong> &#8211; POVEJTE, DA DELUJETE NA PODROČJU, O KATEREM SE PREPIRATE. Postanite profesionalec in strokovnjak. Ni nobene teme, na katero se kot specialist po zaslugi svojega življenja in obsežnega dela ne bi spoznal – doma pa si predvsem na področju, kjer poteka kreganje. Pravzaprav niti ni pomembno, če vse tvoje znanje iz prve roke prihaja iz <em>Naše male klinike</em>, ki si je mimogrede bil deležen med večerjo. Magija interneta omogoča, da imaš v vsakem trenutku prave življenjske izkušnje s kateregakoli danega področja.</p>
<p><strong>Primer:</strong></p>
<blockquote><p><strong>Flame:</strong> kako si drzneš govoriti, da bi splav moral biti dovoljen. Kaj je narobe s teboj, komunistični kriminalec? Splav je zločinski umor živega bitja! Morilci morajo za zapahe!<br />
<strong>Nepravilen odziv:</strong> mogoče sem ravno mati samohranilka, vendar vseeno menim, da je splav stvar izbira ženske ne pa državnih oblasti.<br />
<strong>Pravilen odziv: </strong>lahko, da sem na sveže splavljen fetus, pa vseeno mislim, da je splav stvar izbire ženske, ne pa vlade.</p></blockquote>
<p>3) <strong>BLOKADA</strong> &#8211; ČE V PREPIRU IZGUBLJATE , ZAIGRAJTE FRUSTRACIJO, POTEM PA POVEJTE, DA OSEBO BLOKIRATE. Vsi na internetu gojijo skrivni strah, da bi kdo blokiral njihova sporočila, še posebej, kadar so to isto osebo uničili v prepiru. Če kadarkoli naredite usodno napako in odkrijete, da niste kos intenzivnosti napadov ali pretkanosti osebe, s katero ste se soočili, se preprosto prepustite spirali frustracije, ki se konča z jedrnatim pozdravom in sporočilom, da ta oseba ne bo več nikoli mogla komunicirati z vami, saj ste jo dali na zakleto listo ignoriranih. Jasno in razumljivo jim dajte z nedvoumnimi besedami vedeti, da ste se prenasičili njihovih neumnosti in da preprosto ne zmorete več prenesti ničesar, kar pride izpod njihovih prstov. Razglasitev vaše komunikacijske blokade služi kot uničujoč adut, ki je zmožen več kot zgolj končanja prepira, temveč vam lahko prinese tudi končno zmago, saj ni več nobenega načina, da bi vaši nasprotniki lahko imeli zadnjo besedo. In kot vsakdo na internetu ve: edini način za zmago v prepiru je, da imate zadnjo besedo.</p>
<p>4) <strong>HITLER</strong> &#8211; NA DOLOČENI TOČKI, POVEJTE, DA JE DRUGA OSEBA NACIST. Primerjava s Hitlerjem ali nacisti je bistvena sestavina za povprečen internetni prepir, čeprav se nevednim in nepoučenim zdi neumno sodelujočega v prepiru na internetu primerjati z osebo, odgovorno za poboje milijonov ljudi, je to orožje eden od tradicionalnih stebrov vsakega pravega prepira na spletu. Ne glede na moč in veljavnost nasprotnikovih flejmov, je, kot bi vrgli spodobno atomsko bombo, ko nasprotniku rečete: »Jebi se Hitler!« – kar je še posebej učinkovito v kombinaciji s 3. pravilom.<br/></p>
<p>Kot sem omenil že na začetku, imamo pri prepirih na spletu največkrat opravka s flejmarji in flejmanjem, za katerega veljajo določena pravila in zakonitosti, ki so navedena spodaj. Povzeto iz <a title="vir" href="http://www.netfunny.com/rhf/jokes/88q1/13785.8.html" target="_blank">Flejmerske biblije</a>:</p>
<p><strong>Zlato pravilo flejmanja</strong>:</p>
<blockquote><p><em>Napadi naj bojo, domiselni, žaljivi, zanimivi, smešni, jedki ali sarkastični, nikoli pa ne smejo biti dolgočasni.</em></p></blockquote>
<p><strong>Dvanajst zapovedi flejmanja</strong>:</p>
<blockquote>
<ol>
<li> O svojih nasprotnikih si izmisli stvari: pomembno je, da te laži delujejo prepričljivo. Svoj napad začni z besedo kot je »očitno«: Očitno je Janez Novak lažnivec in parazit.</li>
<li> Psihologiziranj. Postani foteljski psiholog: si načitana oseba; slišal si za Freuda in v gimnaziji si hodil na psihološki krožek. Zato si kvalificiran, da svojega nasprotnika in njegove besede psihoanaliziraš in opozarjaš na njegove globlje nezavedne komplekse in probleme.</li>
<li> Svoje flejmanje navzkrižno ponavljajte vedno in povsod po spletu.</li>
<li> Obilje zarote: če so vsi proti tebi, to zagotovo ni zato, ker si omejen zajebanec. Očitno proti tebi poteka zarota in z njenim razkritjem boš naredil uslugo celotnemu internetu.</li>
<li> Grožnje s tožbami: To je obratno od pravila 4 (neke vrste flejmarski jin-jang). Grožnje s tožbami so vedno zelo dober pristop.</li>
<li> Prisili jih, da podkrepijo svoje trditve. Tudi, če je Janez lepo povedal, da ima na testeninah rad kečap, zahtevaj dokaze. Če o tem ni pisal vsaj kakšen pomembnejši časopis, potem Janez očitno laže.</li>
<li> Uporabi tujke in tuje fraze: francoščina je dobra, latinščina pa je lingua franca flejmanja. Besede kot so »ad hominem« je potrebno uporabiti vsaj trikrat na objavo. Ostale priljubljene fraze so še »ad nauseum«, »veni, vidi, vici« in »fetuccini alfredo«.</li>
<li> Povej jim, kako pameten si: zakaj bi uporabljal inteligentne argumente, da bi jih prepričaš, v svojo modrost, če jim lahko preprosto poveš, da si najpametnejši? Opozori na svoje visoke ocene in članstvo v Mensi..</li>
<li> Svoje nasprotnike obtoži cenzure. Tvoja pravica kot državljana demokratične države je, da po internetu pišeš, karkoli hočeš. Kdorkoli ti hoče to omejevati, je ali komunist ali fašist, ali pa kar oboje.</li>
<li> Podvomi v njihov obstoj: pravzaprav nikoli nisi videl svojih nasprotnikov, mar ne? In ker si v središču univerzuma, bi jih moral do sedaj videti, mar ne? Potemtakem: ONI NE OBSTAJAJO! To je lepota flejmerske logike.</li>
<li> Laži, goljufaj, kradi in pusti dvignjen pokrov pri WC školjki.</li>
<li> Kadar si v dvomu, žali: Če pozabiš vseh ostalih 11 pravil, si zapomni tega. Na določeni točki uspešne flejmerske kariere se boš nedvomno znašel v flejmerski vojni s kom, ki je boljši od tebe. Ta oseba bo razkrila tvoje laži, sesula argumente in povzročila, da boš videti kot popoln tepec. Na tej točki ti na izbiro preostane samo še eno: opsuj ga prasca!!!</li>
</ol>
</blockquote>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.zirosi.net/index.php/2010/01/20/kako-zmagati-v-prepiru-internet/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>5</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Nekaj nadomestkov za mininovo</title>
		<link>http://www.zirosi.net/index.php/2009/12/18/nekaj-nadomestkov-za-mininovo/</link>
		<comments>http://www.zirosi.net/index.php/2009/12/18/nekaj-nadomestkov-za-mininovo/#comments</comments>
		<pubDate>Fri, 18 Dec 2009 09:56:44 +0000</pubDate>
		<dc:creator>zirosi</dc:creator>
				<category><![CDATA[Internet]]></category>
		<category><![CDATA[Tehnologija]]></category>
		<category><![CDATA[bittorent strani]]></category>
		<category><![CDATA[bittorrent]]></category>
		<category><![CDATA[btjunkie]]></category>
		<category><![CDATA[ExtraTorrent.com]]></category>
		<category><![CDATA[google iskalnik]]></category>
		<category><![CDATA[iskalniki]]></category>
		<category><![CDATA[iskanje]]></category>
		<category><![CDATA[isohunt]]></category>
		<category><![CDATA[kategorije]]></category>
		<category><![CDATA[KickassTorrents]]></category>
		<category><![CDATA[mininova]]></category>
		<category><![CDATA[mininova.org]]></category>
		<category><![CDATA[strani]]></category>
		<category><![CDATA[torenti]]></category>
		<category><![CDATA[torrent]]></category>
		<category><![CDATA[torrent strani]]></category>
		<category><![CDATA[torrenti]]></category>
		<category><![CDATA[VerTor]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.zirosi.net/?p=1809</guid>
		<description><![CDATA[Nedavno tega so nam uničili enega boljših virov za torente, ki se je odlikoval po svoji nezateženosti, aktualnosti in prostem dostopu. Zato sem poiskal nekaj nadomestkov zanjo. Pregledal sem samo tiste vire torrentov, kjer se ni potrebno registrirati, ocenjeval pa sem jih glede  na dva svoja iskalna pojma (splošnejšega uporabljam že dlje časa, drugi je [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>Nedavno tega so nam uničili enega boljših virov za torente, ki se je odlikoval po svoji nezateženosti, aktualnosti in prostem dostopu. Zato sem poiskal nekaj nadomestkov zanjo.</p>
<p>Pregledal sem samo tiste vire torrentov, kjer se ni potrebno registrirati, ocenjeval pa sem jih glede  na dva svoja iskalna pojma (splošnejšega uporabljam že dlje časa, drugi je bil bolj specifično arbitraren), zanimala me je predvsem aktualnost in seveda založenost, pri čemer sem se osredotočil predvsem na klasične nosilce informacij: e-knjige. Nato pa sem pogledal še na praktičnost ter možnosti in lastnosti filtriranja in razvrščanja zadetkov. Za vsakega pa sem podal tudi nekaj komentarjev.</p>
<p>Razvrstitev nikakor ni absolutna, čeprav načeloma gre od prvemu proti zadnjemu:</p>
<p><a title="isohunt.com" href="http://isohunt.com/" target="_blank">isohunt</a></p>
<ul>
<li>http://isohunt.com/</li>
<li>dobra izbira</li>
<li>dobra aktualnost</li>
<li>dobro filtriranje</li>
<li>dovolj kategorij / dovolj načinov razporeditve</li>
<li>nekoliko čudno obnašanje</li>
<li>veliko sejalcev</li>
</ul>
<p><a title="btjunkie.org" href="http://btjunkie.org" target="_blank">btjunkie</a> &#8211; the largest bittorrent search engine</p>
<ul>
<li>http://btjunkie.org</li>
<li>malo kategorij ni knjig / dovolj načinov razporeditve</li>
<li>zadovoljiva izbira</li>
<li>dobra aktualnost</li>
</ul>
<p><a title="vertor" href="http://www.vertor.com/" target="_blank">VerTor</a> &#8211; Verified torrents</p>
<ul>
<li>http://www.vertor.com/</li>
<li>malo kategorij ni knjig / dovolj načinov razporeditve</li>
<li>zadovoljiva izbira</li>
</ul>
<p><a title="thepiratebay.org" href="http://thepiratebay.org">thepiratebay</a></p>
<ul>
<li>http://thepiratebay.org</li>
<li>dovolj kategorij / malo načinov razporeditve</li>
<li>slabo filtritanje</li>
</ul>
<p><a title="kickasstorrents.com" href="http://www.kickasstorrents.com" target="_blank">KickassTorrents</a></p>
<ul>
<li>http://www.kickasstorrents.com</li>
<li>zadovoljiva izbira</li>
<li>čudno obnašanje</li>
</ul>
<p><a title="extratorrent.com" href="http://extratorrent.com/" target="_blank"><br />
ExtraTorrent.com</a> &#8211; The Largest Bittorent System</p>
<ul>
<li>http://extratorrent.com/</li>
<li>dovolj kategorij</li>
<li>dobri opisi</li>
<li>zatežene reklame</li>
</ul>
<p><a title="torrentzap.com" href="http://www.torrentzap.com/" target="_blank">torrentzap</a></p>
<ul>
<li>http://www.torrentzap.com/</li>
<li>povprečna izbira</li>
<li>dovolj kategorij / dovolj načinov razporeditve</li>
<li>povprečna aktualnost</li>
</ul>
<p><a title="monova.org" href="http://www.monova.org/" target="_blank">monova</a></p>
<ul>
<li>http://www.monova.org/</li>
<li>dobra izbira</li>
<li>dovolj kategorij / dovolj načinov razporeditve</li>
<li>čudno obnašanje &#8211; slabo filtritranje</li>
</ul>
<p><a title="yourbittorrent.com" href="http://www.yourbittorrent.com/" target="_blank">yourbittorrent</a></p>
<ul>
<li>http://www.yourbittorrent.com/</li>
<li>malo kategorij ni knjig / dovolj načinov razporeditve</li>
<li>povprečna aktualnost</li>
<li>nekoliko čudno filtriranje</li>
</ul>
<p>Za specifična iskanja pa lahko uporabite kar Google tako, da v iskalnik <a title="Google" href="http://www.google.si/" target="_blank">Google</a> vtipkate :</p>
<blockquote><p>&#8220;iskalni pojem*&#8221; filetype:torrent</p></blockquote>
<p>*iskalni pojem je tisto, kar iščete &#8211; lahko tudi klobasa.</p>
<p>Zgoraj našteti prosto dostopni viri so seveda samo nekateri od izbranih, ki sem jih našel in uporabljal že prej, zato se vsekakor priporočam še za dodatne iskalnike in vire&#8230;</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.zirosi.net/index.php/2009/12/18/nekaj-nadomestkov-za-mininovo/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
	</channel>
</rss>

