zirosi

Arhiv za ‘Polemos’ kategorija

Žižek danes v Dnevnikovem objektivu nekako resignirano ugotavlja, da postajamo narod polizobražencev. In čeprav jih nekoliko naloži Janezu Janši in opozori na njegovo nepoznavanje velikih klasikov kot je Dostojevski, tudi sam pade v prvo luknjo, ki jo skoplje za Janšo.

Poglej nadaljevanje

Primerjati naš Državni zbor s hlevom je vsekakor žalitev za za to spodobno in zelo pomembno prehrambeno inštitucijo. Tako kot je žaljivo in nespodobno primerjanje poslancev z govedi ali svinjskimi kralji živali. Celoten včerajšnji dan je lep dokaz, da je pri nas parlament predvsem slepič* naše demokracije.

Poglej nadaljevanje

Res je, da alkohol ne rešuje problemov, vendar po drugi strani jih tudi mleko ne… Stara resnica, ki pa se vse premalo upošteva. Zadnje čase  mi gredo hudo na kurac razni pozivi k 40 dnevni abstinenci, ki se zadnje dni pojavljajo na vsakih par minut. Boli mene kurac, če vsi takoj nehate piti in jesti meso ter fukati svoje pse, ma vseen pa ni treba povsod s tem najedat vsakih nekaj minut – zaradi tega niste še nič boljši.

Poglej nadaljevanje

Tale naš Pahor ga pa res pihne. Skoraj ne mine dan, ko se ne bi človek moral spraševati, le kaj nam je umetnik z izrečenim hotel povedati. Njegov najnovejši mentalni izcedek, ki mi nekako kar ne gre iz glave (primerljivo s tistimi najbolj bednimi melodijami, ki se ti vsedejo nekam med zavest in podzavest in delujejo podobno kot kapanje dreka na možgane) je, da imamo tukaj pri nas v Sloveniji “srednjeveški trg delovne sile”. Ja krucifik, le kaj je možakar oni dan zaužil, da nam je lahko serviral tako neumnost?

Poglej nadaljevanje

Seveda bo vsak izmed nas prekipeval od zadovoljstva in sreče, ko ga bo pohabila kakšna blondinka, ki se je med vožnjo začela dolgočasiti in je po telefonu kar tako poklicala svojo prijateljico, ne pa nekdo, ki si je privoščil kozarček preveč? Nekako v tej smeri najbrž razmišlja Saša, ki se zadnje čase rada postavlja v vlogo moralne presojevalke.

Poglej nadaljevanje

Jebemti patra Strehovca (mater mu spalim garjavo, če jo je sploh kdaj imel – Bodhidharma mu ne seže do kolen), ki me je ravnokar preko radijskih valov razsvetlil, da so vsi prostori ideološki – če ni križa, katoličani trpijo. Jezus se njegov s takim trpljenjem najbrž ne bi strinjal pa tudi tistih dobrih 12000 Spartakovih sotrpinov ne – so vsi začeli dobro trpeti šele, ko so se znašli na istem prostoru kot križ. V prostoru, kjer ni križa ali kakšnega drugega verskega simbola, tam torej vlada ateistična ideologija.

Poglej nadaljevanje

Četrtpismenost je res huda zadeva, ki ne prizanaša nikomur, tokrat je udarila na plano pri Žigi Turku v Dnevnikovem objektivu. Žiga v članku ukvarja z inteligenco v informacijski družbi pri tem pa prav neintelektualno pogrne na samih osnovah.

Poglej nadaljevanje

Mediji naj bi predstavljali četrto vejo oblasti, mediski delavci – novinarji – pa naj bi tako predstavljali nekakšne nadzornike, ki naj bi nadzirali ostale tri veje in seveda o svojih ugotovitvah ter o vsem ostalem, čemer bi lahko rekli novica, tudi poročali. Zadnje čase se veliko govori o krizi tega ceha, ki naj bi bila strukturno zunanja, čeprav se mi zdi, da je zanjo poleg odsotnosti kakršnegakoli premišljevanja v veliki meri kriva neka simptomatična oblika nepismenosti.

Poglej nadaljevanje

Zadnjič se je svetovalni servis ukvarjal z nadvse zanimivo temo: z barvami hišnih pročelij ali kot bi jim po domače fasadami. Zadeva sploh ne bi bila omembe vredna, če ne bi do določne mere postala ekscesna – večina razprave je zašla v to, česar ne morem poimenovati drugače kot fašizem okusa oziroma totalitarizem rdečih streh in sivih fasad.

Poglej nadaljevanje

Prišel je čas, da dam svoj nov prispevek k neomejenemu polju psihoanalitične teorije. V zadnjem časi sem se nekoliko bolj poglobil v teorijo narcisizma in uspelo mi je odkriti neko povsem novo podvrsto zastopnikov te osebnostne motnje – odkril sem hijenske narcise.

Poglej nadaljevanje

Glavni cerkveni komunikolog in dekan nekakšne fakultete za medije pater Peter Lah nam je v Financah spet pokazal delovanje resnice, ki ga cerkev goji že vso svojo zgodovino: če se moja pridiga ne sklada z dejstvi, potem toliko slabše za dejstva. Svojega tipa je našel v enem najbogatejših ljudi na tem planetu Warrenu Buffetu in ga označil za prototip konzervativnega, treznega, krščanskega poslovneža z eno ženo in enim podjetjem.

Poglej nadaljevanje