Arhiv za ‘Filozofija’ kategorija

Žižek danes v Dnevnikovem objektivu nekako resignirano ugotavlja, da postajamo narod polizobražencev. In čeprav jih nekoliko naloži Janezu Janši in opozori na njegovo nepoznavanje velikih klasikov kot je Dostojevski, tudi sam pade v prvo luknjo, ki jo skoplje za Janšo.

Poglej nadaljevanje

Na prvi pogled se morda zdi, da primer Nekrep in primer Baričevič nimata nič skupnega, vendar pa ju poleg medicinske stroke povezuje tudi neka notranja cehovska povezanost, preko katere se lepo vidi, v kakšni krizi se nahajajo nekatere naše stroke. Vidi pa se, da je ta kriza dvojna: tako strokovna kot moralna.

Poglej nadaljevanje

Če bi Happy Mondays slučajno imeli konkurenco, bi bili najboljši!

Happy Mondays – Step On

bom še razdelal zadevo…

V našem vrtcu imamo samo pridne in samo poredne otroke. Če priden otrok naredi kaj dobrega, je pošteno, primerno in pravično, da ga vzgojiteljica za to dejanje pohvali – če se tako odloči. Če pa poreden otrok naredi kaj dobrega, potem ga vzgojiteljica nikakor ne sme pohvaliti, ker spada med poredne otroke? Zdi se, da je neko takšno čudno verovanje okužilo 33 posrancev iz slovenskega parlamenta, ki so vložili ustavno obtožbo proti našemu trenutnemu predsedniku.

Poglej nadaljevanje

Med spremljanjem francoskega dokumentarca o Maršalu mi je nehote ušlo, da si mogoče želim vsaj nekoliko tega občutka vere in radosti v kakšno veliko osebnost, da bi lahko videl samo njen najsvetejši del, njeno čisato idealno podobo, pod katero se nam hoče prodati. Od Tita mi je ostal samo spomin na jokanje vzgojiteljic v vrtcu, ki je mejilo na cmeravo pričakovanje apokapolipse in nekekaj dobrih vicev, naslednja množična histerija, ki sem se je spomnil, pa je bil obisk prejšnjega papeža.

Poglej nadaljevanje

Vsi vemo, da so prepiri in kreganja na internetnih forumih kot sodelovanje na posebni olimpijadi: tudi, če zmagate, še vedno spadate med umsko prizadete. Če pa vas zamika, da se spustite v internetni prepir ter imate za to dovolj časa in potrpljenja, potem je, če bi radi imeli vsaj najmanjšo možnost za zmago, dobro upoštevati določena pravila.

Poglej nadaljevanje

Četrtpismenost je res huda zadeva, ki ne prizanaša nikomur, tokrat je udarila na plano pri Žigi Turku v Dnevnikovem objektivu. Žiga v članku ukvarja z inteligenco v informacijski družbi pri tem pa prav neintelektualno pogrne na samih osnovah.

Poglej nadaljevanje

Mediji naj bi predstavljali četrto vejo oblasti, mediski delavci – novinarji – pa naj bi tako predstavljali nekakšne nadzornike, ki naj bi nadzirali ostale tri veje in seveda o svojih ugotovitvah ter o vsem ostalem, čemer bi lahko rekli novica, tudi poročali. Zadnje čase se veliko govori o krizi tega ceha, ki naj bi bila strukturno zunanja, čeprav se mi zdi, da je zanjo poleg odsotnosti kakršnegakoli premišljevanja v veliki meri kriva neka simptomatična oblika nepismenosti.

Poglej nadaljevanje

Za devetimi gorami in devetimi vodami se nahaja Mišja dežela. To je dežela, kjer živijo miši, kjer se rodijo, igrajo, delajo in umrejo – približno tako kot vsi mi. Tam imajo tudi parlament. Vsake štiri leta imajo tudi demokratične volitve, kjer izvolijo svojo demokratično vlado in parlament sestavljena iz debelih črnih mačk.

Poglej nadaljevanje

Zadnjič se je svetovalni servis ukvarjal z nadvse zanimivo temo: z barvami hišnih pročelij ali kot bi jim po domače fasadami. Zadeva sploh ne bi bila omembe vredna, če ne bi do določne mere postala ekscesna – večina razprave je zašla v to, česar ne morem poimenovati drugače kot fašizem okusa oziroma totalitarizem rdečih streh in sivih fasad.

Poglej nadaljevanje

Prišel je čas, da dam svoj nov prispevek k neomejenemu polju psihoanalitične teorije. V zadnjem časi sem se nekoliko bolj poglobil v teorijo narcisizma in uspelo mi je odkriti neko povsem novo podvrsto zastopnikov te osebnostne motnje – odkril sem hijenske narcise.

Poglej nadaljevanje