Arhiv za ‘Filozofija’ kategorija
Nacionalna bit v hladilniku Gorenje
Našel sem bit okroglo in debelo, se je skrivala v hladilniku Gorenje – reče se ji nacionalna bit!
Christopher Hitchens (1949 – 2011) – onstran politične korektnosti
Videti je, da se tudi Matilda trudi dosegati še zadnje letošnje kvote in tako nam je precej pričakovano vzela tudi Christopherja Hitchensa, angleškega pisatelja, ki je živel v ZDA in pisal za takorekoč vse omembe vredne medije. O njegovi veličini se lahko prepričamo najprej prek odzivov na njegovo smrt, ki jih takorekoč ni mogoče prešteti. Poleg hvale njegove pronicljivosti, elokventnosti in kritičnosti pa je v vseh teh odzivih mogoče zaslediti še nekaj: nihče se ni z njim povsem strinjal.
Nimate za burek
Fahidoti. Pred časom nas je posekala “novica”, da se menda da diplomirati tudi iz bureka. Vendar pa se je hkrati spregledalo, da je mogoče celo doktorirati. Sam pri tem nisem vedel, kaj naj si mislim, dokler nisem prebral Bojaninne diplome (pa še tistega doktorata).
Komu zvoni? (Meditacija XVII.)
To ni Metallica – niti Hemingway (od Arturja vzornik) – to se (nas) je (prvi?) vprašal John Donne.
Dobrodošli v rezervatu
“Welcome To The Reservation” je naslov dokumentarca, v katerem nam poslednji Mohikanec Russell Means podaja svojo indijansko resnico o Združenih državah tako, kot jih vidi in doživlja prvobitni prebivalec Amerike:
Ad hominem – prosto po Prešernu
Če obstaja kakršnakoli resnično slovenska logična napaka argumentiranja, potem je to lahko kvečjemu napaka, ki jo je v pesmi kanoniziral tudi naš največji pesnik “proti čoveku” oziroma po latinsko “argumentum ad hominem” v slovenščini jo tako največkrat slišimo kot papagajevsko ponavljanje za Prešernom: “Le čevlje sodi naj Kopitar!”
Najprej kot tragedija, potem kot farsa
Namesto Živžava ena res lepa filozofska risanka, na temo kapitalistično-potrošniške dobrodelnosti:
Žižek tukaj samo obnovi Marxovo dopolnitev Heglovega opažanja, da se vsa velika svetovnozgodovinska dejstva in osebe pojavljajo dvakrat (K. Marx – Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta):
Hegel pripominja nekje, da se vsa velika svetovnozgodovinska dejstva in osebe pojavljajo tako rekoč dvakrat. Pozabil je pristaviti: prvič kot tragedija, drugič kot farsa.
Talibanski Stephen Hawking

Stephen Hawking
Če ne bi bilo v deželi pogumnih in svobodnih možakarja z velikimi brki in nekaj verniki, ki se je odločil za dan sežiga hudičeve knjige, bi se najbrž posestniki absolutne resnice lotili sežiga najnovejše knjige Stephena Hawkinga in Leonarda Mlodinowa z naslovom The Grand Design, ki je izšla te dni. Vsaj tako je kazalo še prejšnji teden, ko so vkup stopili glavni angleški rabin, glavni imam, par glavnih nadškofov različnih krščanskih sekt in še nekaj drugih pristašev versko-znanstvenega dialoga najrazličnejših usmeritev in motivov.
In kaj je je zagrešil ta znanstvenik, da je pokasiral ves ta srd od Jahveja, prek Kristusa pa do Alaha?
Izprašano življenje
Takšen bi bil bolj filozofski prevod naslova filma Examined life (2008), kar bi najbrž naši bolj kreativni medkulturni posredovalci najbrž predelali v kakšno “Sprehajanje s filozofi” ali kaj podobnega. Igralci v tem filmu so namreč večinoma filozofi. Film sam po sebi pa najbrž sploh ne bi bil vreden omembe , če ne bi v njem v glavni vlogi nastopal igralec, ki je naše gore list.
Vsekakor se vsi trudijo po svojih najboljših močeh – takole je videti eden od “vzorcev”, v katerem nastopa ameriški pop filozof Cornel West (po mojem mnenju glavna stranska vloga):
Zdrava pamet
je samo nesmisel skupne odtujitve. »Navadnim« ljudem se tako odreka njihovo življenje in prodaja njegov nadomestek. Odtujitev, ki jo nekateri čutimo, je rezultat tujega razmišljanja, ki so ga v našem imenu postorili ideologi sedanjih in preteklih časov, vendar pa nas kljub temu lahko vodi do iskanja ugodne negacije te odtujitve: do mišljenja s svojo glavo – to je do svobode užitka, da mislimo in se odločamo po svoje.

