Arhiv za ‘Besnenje’ kategorija
Četrtkova nestrpnost
Moja strpnost me je spet pripeljala do obratov, ko sem postal nestrpen. Zadeva je vsekakor kvečjemu dialektična, saj strpnost sama po sebi nikakor ni samo dobra, nestrpnost pa ni vedno samo slaba – takšno posrano slaboumje nam množična trobila skupaj z nesposobnimi politikanti in še bolj nesposobnimi četrtpismeni izobraženci s potrdili iz FDV intenzivno poskušajo vsiljevati že cel teden, po malem pa prav vsak ljubi dan posebej.
Zakaj nisem glasoval na referendumu?
Najprej zato, ker me absolutno in totalno boli kurac za vse skupaj – sem pač del teh produktov anarhističnih genov. Seveda sem bil proti iz popolnoma debilnim zavajanjem. In če sem anarhist, to še ne pomeni, da nimam rad svojega teritorija – pač ne prenesem, da bi kdorkoli kakorkoli kadarkoli tam izvajal karkoli (še najmanj pa kakršnokoli “suverenost”).
Pirati in humanitarci
Prav neverjetno je, koliko si Izraelci lahko privoščijo – nebodigatreba “humanitarce” so napadli kar v mednarodnih vodah, potem pa hitijo zatrjevati, da so za vse skupaj krivi humanitarci. Izraelski pomorski komandosi so se spopadli z nevarnimi humanitarci, ki so bili do zob oboroženi s fračami in kuhinjskimi noži, nekateri pa tudi z raznimi palicami in kladivi.
Najbrž ne bojo dojeli
Prvi odzivi naših najvidnejših predstavnikov so zaskrbljujoči. Zdi se namreč, da so že zajezdili moralistično legalističnega vraga in da bojo s podporo moralističnih kruljačev popolnoma spregledali sporočilo, ki ga prinašajo današnje vandalistično škandalozne demonstracije. Raje bojo kot noji potisnili glave v pesek in vse skupaj izkoristili za nadaljnje krčenje študentskih in dijaških pravic.
Veleizdaja?
Menda so padale pretežke besede, ko so jih trije modri nekoliko naložili predsedniku vlade, Borutu Pahorju, kar je intervjuju za pretiravanje označil tudi dr. France Bučar. Da pa je stanje zelo resno, morda kar akutno pa lahko sklepamo iz obnašanja samega predsednika vlade. Pa ne samo iz obnašanja, še huje je to, kar nam pove naš prvi minister sam.
Trojica veličastnih borcev za našo usodo
Glede podpore arbitražnega sporazuma obstaja tudi nekakšna “verska dilema”. Če človek za trenutek izključi svoje možgane in se vpraša: “Komu naj verjamem?” Ali naj verjamem borcu in pravniku dr. Francetu Bučarju, ki se je za to državo že boril s puško v roki, ali pa diplomantu FDV Pahorju, ki že celo življenje pretepa z drugimi kurci po koprivah, med svoje velike dosežke pa lahko šteje tudi to, da je izpraznil veliko pločevink Red Bulla, pokuril par kil kreme za porjavitev ter se naučil zavezati kravato.
Kako lepo so jih stari borci za Slovenijo naložili temu “predsedniku vlade” po riti:
Zakaj sem proti temu arbitražnemu sporazumu
Najprej in predvsem zato, ker ne maram, da me ima kdorkoli apriorno za idiota, tako za idiota v izvornem pomenu besede (za nekoga, ki preprosto nima pojma), nato pa še za idiota v smislu mentalno zaostale osebe. Nato pa še zaradi vsaj sedmih drugih razlogov. Vse to nam je predsednik vlade Borut Pahor ob zagovarjanju Arbitražnega sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško večkrat nazorno dal vedeti.
Vera in vera
Na TV Vatikan jim je uspelo doseči in preseči nov nivo re-katolibanizacije Slovenije. Na včerajšnji pregovorni oddaji SVETO IN SVET: VERA IN ZNANOST so dobesedno presegli sami sebe (takšna je najbrž videti transcendenca sama po sebi). Sveto in svet naj bi bila tematska oddaja, v kateri naj bi poskušali čim bolj celovito osvetliti teme, pri katerih izbirajo med teološkimi, etičnimi in antropološkimi vsebinami.
Jebemti birokratizem
Zadnja stvar na svetu in v širnem vsemirju, s katero bi se človek hotel ukvarjati, je birokratizem. Človek ne ve, kdaj bo umrl, zato se take stvari pustijo za po smrti. Pa če pride birokratski opravek prej kot smrt – takrat je akcija.
Slovenski talenti
Najbrž nima smisla pisati o možakarju, ki ga je na razstavo poslala mama in zna štrikati ter sestavljati puzle. Slovenija premore mnoge talente, od naravnih bogastev pa poleg ljudi in pripadajoče neomejene količine neumnosti, menda premoremo predvsem vodo, gozdove in premog slabše kvalitete. Kaj kdo počne sam sabo in s svojimi “talenti”, je njegova stvar. Bolj bi nas moralo skrbeti, kaj počne naša država z “našim” denarjem in naravnimi bogastvi.
Malo delo na črno
Najbolj neumno izjavo letos si je privoščil minister Ivan Svetlik: “Ljudje ne bodo več delali na črno”. Zadevo navajam iz Financ, kjer pišejo tudi o tem, da bo “malo delo” obdavčeno 29,5% in omejeno na 728 ur letno – mogoče komu ni jasno od kje 323.000 € v neki kuverti – tako to gre.