40 metrov na dan

S pismenostjo so v Sloveniji očitno res hude težave, ki očitno segajo daleč preko merljive pismenosti, ki jo je mogoče izmeriti pri naši mladeži na različnih stopnjah šolanja. Pravzaprav gre za fenomen, ki sega nad polpismenost – težave so pri branju oziroma razumevanju tega, kar je napisano, še bolj pa pri razumevanju tega, kar kdo govori – težava pa je pri nas tudi v tem, da nekateri dežurni “strokovnjaki” očitno sploh ne vedo oziroma ne ozavestijo tega, kaj govorijo.

Tipičen primer takih dežurnih strokovnjakov, ki klatijo neumnosti, je naša Nobelova nagrajenka (za mir) Lučka Kajfež Bogataj. Kako naj si človek razlaga naslednjo neumnost, ki jo je povedala za Dnevnik:

V času Prešerna, okoli leta 1800, je bila poraba energije na osebo približno šestkrat manjša kot danes. Mobilnost je tudi zelo veliko onesnaževalec. Takrat je človek naredil povprečno 40 metrov na dan, danes je povprečna mobilnost na osebo 40 kilometrov na dan.

40 metrov, namreč pomeni, da je povprečen človek v času Prešerna naredil vsak dan kakšnih 80 korakov – meni je s temi metri uspelo priti nekajkrat do stranišča in nazaj do računalnika in bi v parih tednih pri tem povprečju umrl od lakote (s predpostavko, da bi lahko spotoma pil na stranišču). Dolga bo še pot preden bo Lučka s takšnim dojemanjem časa in prostora prišla do Nobelove nagrade za fiziko.

Kaj naj si potemtakem človek misli o takšnih “strokovnjakih,” ki nam pametujejo ob vsakem večjem nalivu ali svetovnem dnevu ne vem česa že? Kakšne mere in predstave ima o svetu lahko nekdo, ki je zmožen govoriti take neumnosti?

40 metrov je morda čisti lapsus, vendar ostaja dejstvo, da ni tega opazil nihče in da je zadeva napisana v citatu. Neumnost pa je že v naslovu: seveda ni težava samo število ljudi: temveč oboje, tako število ljudi, kot naša potratnost: lahko nas je več in smo manj potratni ali pa nas je manj pa smo bolj potratni. Vendar pa pri tem mirno spregleda povsem očitno dejstvo, da več ljudi zahteva več prostora (in nadiha ter naprdi več toplogrednih plinov) pa čeprav bi se po nekem čudežu njihova potratnost zmanjšala na absolutni minimum. NAJVEČJA TEŽAVA JE ŠTEVILO LJUDI!

3 odzivov na “40 metrov na dan”

  • Jupito je rekel/-la:

    Meni se zdi, da si izmišlja za sproti (v stilu: “Vaš avto je lani ubil XXX ljudi.”). Moderno je biti “dobronameren” nakladač, da ne rečem kaj hujšega.

  • Rado je rekel/-la:

    Mene bi pa zanimala primerjalna analiza med teorijami Miša Alkalaja, ki govori o topljenju ledenikov, kot o blefu in med klimaktologi, kot je Kajfeževa, ki na te spremembe opozarja.
    Se je kdo poglabljal v to temo?

  • zirosi je rekel/-la:

    Alkalaj je izpostavil nekatere problematične trditve, ki jih postavlja Kajfežinja in njena ekipa. Njegove knjige nisem bral, sem pa seznanjen z določenimi ugovori, ki so precej relevantni.

    Zgoraj sem samo pokritiziral očitne neumnosti, ki si jih nekateri kvazi strokovnjaki v svoji gorečnosti privoščijo – tukaj cilj ne sme opravičevati sredstev, saj s takšnimi neumnostmi pravzaprav spodkopavajo še tisto malo strokovne kredibilnosti, ki naj bi jo imeli.

Napiši odgovor

Modrosti...

Do tu gre slava, a dalje glava.

( ljudska modrost)

Iz Twiterja
zirosi: The Ešter Klasse Daily is out! http://t.co/Xrss7IoIgk ▸ Top stories today via @stacyherbert
16 hours ago
zirosi: Nihče se noče igrati z menoj (gremo roke polagat). :D
19 hours ago
zirosi: Pride doživetje povešenih pogledov v oštariji; potem pa se zaveš, da si jim polomil roke že prejšnji četrtek...
19 hours ago
zirosi: The Ešter Klasse Daily is out! http://t.co/Xrss7IoIgk
2 days ago
zirosi: RT @mmirabilis: Awe (D. Adams) #dailydoodle http://t.co/sAysmr4B6N
2 days ago
  • Občutek mraza in podhladitev Nedelja, 29 januar, 2012
    Zima z rilcem rije in z repom opleta, pravi star slovenski pregovor. In tudi v teh dneh nam menda iz Sibirije pošiljajo še nekaj zimskih temperatur v kompletu z severovzhodnim vetrom. Čeprav je so bile danes jutranje temperature enkrat višje kot včeraj pa je vreme s pomočjo vetra in oblakov naredilo tak mraz, da so […]
  • Z jamarji na Kanin Nedelja, 15 januar, 2012
    Vse skupaj je potekalo nekako v stilu bliskovite akcije: najprej me v petek pod večer pokliče Jokl in me povabi, če bi se pridružil na nekakšen zastonjkarski izlet. Ker se šenkanemu konju ne gleda v zobe, je seveda odgovor bil: itak. Preobrazba Jokl levo, Marko desno Najprej, naj se ve, da – razen po sili […]
  • Mi hribovci Torek, 24 maj, 2011
    Smo fajn ledje pa znamo se opret na roke… taqle mamo… […]
  • Navadna leska – Corylus avellana Petek, 29 april, 2011
    leska (grm) Corylus avellana Leska je za nas gošavce ena od najuporabnejših – takorekoč svetih -  rastlin in je naš najpogostejši grm, tak, da je močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste, ki so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrčasti in na koncu priostreni. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni [.. […]
  • Čemaž – Allium Ursinum Petek, 22 april, 2011
    Medvedji česen so ga poimenovali Rimljani, pri nas pa se čemažu reče tudi divji česen, raste v vlažnih senčnih ali polsenčnih gozdovih. Zel zraste 25-30 cm visoko v velikih količinah, tako da dobimo prave njive. Njegov vonj po česnu je tako močan, da ga lahko zavohamo, še preden ga zagledamo. Požene zgodaj spomladi, junija naredi […]
  • Trobentica – Primula vulgaris Četrtek, 21 april, 2011
    Prva znanilka pomladi, ki je za nas uporabna, je Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris, po slovensko tudi Pomladanski jeglič), ki je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, prepoznamo jo po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do […]
  • Kronika Petek, 15 april, 2011
    Takule je bl… …pa neč drgač […]
  • Pomladanski prvaki Sobota, 19 marec, 2011
    Na prisojni legi zmaga nedvomno pripada trobenticam: ne samo, da so bile prve, brez kakršne koli panike so se prebile tudi čez novo pošiljko snega, osojni zmagovalci pa so nesporno telohi. Prišli so tudi zvončki pa mačice: Teloh   Trobentice Trobentica Pomladanski žafran (ne to niso podleski – obstaja bistvena razlika, o kateri bomo še […]