zirosi

zirosi je rekel/-la:

Stvari počasi začenjajo dobivati svojo obliko in kontekst:
Gulič je očitno res skrajno neugoden za desnosučne in očitno se je posrala tudi levosučna ekipa…
Sporno novelo zakona o verski svobodi zminirala tako Pahor kot Cerkev skupaj z desnosučnimi. In očitno bojo ta urad tudi ukinili.

Ozadje nenavadno hitre zamenjave Aleša Guliča na mestu direktorja vladnega urada za verske skupnosti

Slovenija – Dnevnik torek, 14.02.2012 Tekst: Ranka Ivelja

Mnoge je presenetilo, da se je Janševa vlada odločila Aleša Guliča, direktorja vladnega urada za verske skupnosti, ki bi mu mandat potekel šele čez dve leti, zamenjati že na prvi seji vlade minuli petek.

Kaj bo storila Janševa vlada z uradom za verske skupnosti, še ni prav jasno. Odstavljeni Aleš Gulič (na fotografiji) je že pred časom predlagal ukinitev samostojnega urada, njegove naloge naj bi uresničevali v okviru MNZ.

Po mnenju mnogih je s tem poslala jasno simbolno sporočilo tistim posameznikom in skupinam v družbi, ki so bili s prizadevanji Guliča in njegovih sodelavcev v uradu hudo nezadovoljni, v prvi vrsti slovenski katoliški cerkvi. Ob tem je zanimivo, da so predlog o zamenjavi Guliča (ter Koširja in Selana) na dnevni red petkove vlade uvrstili naknadno, kot dopolnitev osme točke. (Ko je seja vlade že potekala, so na dnevni red uvrstili še imenovanje podpredsednice in podpredsednikov vlade.)
Zgolj nujni popravki

Za ekspeditivno zamenjavo Guliča je brez dvoma najbolj zaslužna novela “Šturmovega” zakona o verski svobodi, ki so jo pripravili v UVS, potem ko je 8. junija 2010 začela veljati dolgo pričakovana sodba ustavnega sodišča, s katero je to razveljavilo dve določili veljavnega zakona, številne člene pa v več kot 70-stranski odločbi ustavnopravno interpretiralo. Novelo (še prej teze za pripravo zakona) so zavrnile skoraj vse verske skupnosti (VS), najostreje pa Cerkev na Slovenskem (RKC). Zavrnil jo je tudi (tedanji) predsednik vlade Borut Pahor, ki je novembra 2010 Guliču naročil, naj v novelo vnese zgolj “nujne popravke obstoječega zakona” o verski svobodi (za to se je zavzel tudi ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres) in naj ponovno preuči uvedbo ordinariata v oboroženih silah. Ker je zakonu odrekla podporo vlada, ga je v proceduro vložila skupina poslancev s Tonetom Anderličem na čelu. Zaradi predčasnih volitev državni zbor o noveli ni odločal; za to je zmanjkalo približno teden dni. V odločbi US je bil določen tudi rok za njeno uresničitev, to je bil 8. junij 2011. Po tem datumu je nastopilo stanje protiustavne pravne praznine, ki še traja.

“Z novelo zakona o verski svobodi se vračamo v čas represije in zatiranja verske svobode. Glavni cilj predlagateljev je disciplinirati verske skupnosti in zanetiti ideološki in kulturni boj.” Tako je na seji pristojnega državnozborskega odbora pod taktirko Vinka Gorenaka, sedanjega notranjega ministra, septembra lani predlagano novelo zavrnil generalni tajnik SŠK. Vinko Gorenak je poudarjal, da ta zakon izenačuje verske skupnosti z društvi, denimo z društvom ljubiteljev komarjev, tajnik Komisije Pravičnost in mir dr. Tadej Strehovec pa je dokazoval, da novela pomeni sovražni govor in da Slovenija tvega obsodbo pred evropskim sodiščem za človekove pravice. Zagovorniki zakona so dokazovali, da je novela zahteve ustavnega sodišča izpolnila strokovno in skladno s črko in duhom ustave.

Kaj je vsebovala “Guličeva” novela zakona

Predlagana novela je svetovnonazorskim združenjem zagotovila enake pravice kot VS. Na novo je uredila registracijo VS; za registracijo bi zadoščalo deset članov (ne več sto). Drugače je uredila financiranje VS. Koliko naj bi te dobile, bi po noveli vsako leto odločil zakonodajalec, kolač pa naj bi se med VS delil glede na delež dohodnine, ki bi jo davkoplačevalci namenili posamezni VS. Novela bi tako ukinila fiksno določeno plačilo socialnih prispevkov za verske uslužbence. Po sedanjem zakonu država verskim uslužbencem (tudi zaposlenim gospodinjam v župniji) subvencionira 60 odstotkov prispevkov delojemalca od povprečne plače; na verskega uslužbenca to znese približno 200 evrov na mesec, v celoti pa gre za ta namen 2,4 milijona evrov na leto, od tega za RKC, ki ima okoli 900 verskih uslužbencev, 2,2 milijona evrov. Po veljavnem zakonu, ki (v neskladju z ustavo) kot kriterij za financiranje upošteva enega uslužbenca na 1000 vernikov, bi lahko RKC imela 1100 verskih uslužbencev. V novem modelu financiranja pa so upoštevali, da za določanje kriterija ni več na voljo verodostojnih podatkov o številu pripadnikov, saj je bil zadnji popis, ki je zbiral tudi podatke o številu pripadnikov VS, že davnega leta 2002. Zato so kot kriterij za pridobitev sredstev predvideli voljo ljudi, ki bi se izrazila v številu tistih, ki bi del dohodnine (0,5 odstotka v celoti) namenili verskim skupnostim (lahko tudi samo 0,1 odstotka). Davor Lekić iz UVS zatrjuje, da ni verjetno, da bi se sredstva za verske skupnosti ob tem modelu zmanjšala. RKC bi dobila enako vsoto denarja (2,2 milijona evrov), če bi ji del dohodnine od milijona davčnih upravičencev namenilo 120.000 ljudi, kar ni pretirano visok delež. 2,4 milijona evrov pa bi po Lekićevih besedah med VS razdelili, če bi del dohodnine eni od njih namenilo 140.000 ljudi. Seveda pa bi lahko državni zbor višino sredstev za razdelitev VS z zakonom tudi povišal. Lekić k temu dodaja, da bi dobljena sredstva VS lahko razdelile bolj svobodno, tudi za obnovo cerkva, verske dejavnosti, ne nujno za socialne prispevke. Novela je v skladu z odločbo US prepovedala tudi zaposlovanje verskih uslužbencev v bolnišnicah, zaporih, upokojenskih domovih, vojski in policiji. Vojaški vikarji bi še delali na misijah, a zaposleni bi bili v VS, država pa bi tem refundirala plače zanje. Predlagali so tudi, da bi se register VS vodil v okviru Ajpesa, kar bi bilo z vidika stroškov racionalno, in določili denarne kazni za kršitev predpisov, kar je Cerkev tudi zelo vznejevoljilo, čeprav bi bile te kazni nižje od kazni, ki jih zdaj predvideva zakon o računovodstvu.

Ob povedanem se postavlja vprašanje, kaj je v resnici tako zelo zmotilo nasprotnike zakona, zlasti RKC, da so raje tvegali nespoštovanje odločbe US kot sprejem zakona, ki VS ne bi škodil, ne s finančnega ne z drugih vidikov. Po mnenju nekaterih naših sogovornikov so bila to določila, po katerih bi morala Cerkev na Slovenskem odgovarjati za dolgove in druge obveznosti za vse svoje sestavne dele (škofije, župnije, samostane…) Glede na aktualno dogajanje je odpor do teh rešitev razumljiv.

______________________________

In kot kaže bojo ukinili tudi urad za verstva, kar je dobro. Skrajno slabo pa je, če ga bojo dali na Turkovo ministrstvo – kar pravzaprav potrjuje tezo, da gre za kulturni boj do konca.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042509798

Janševa koalicija bo ukinila nekatere vladne urade in službe

Na seznamu so uradi za narodnosti, verske skupnosti, enake možnosti, varovanje tajnih podatkov in vladna služba za podnebne spremembe

Slovenija – Dnevnik, sreda, 15.02.2012 Tekst: Meta Roglič, Marjeta Kralj

Ljubljana – Skoraj vse stranke so v svojih predvolilnih nastopih napovedovale krčenje javne uprave in ukinjanje nekaterih vladnih uradov in služb. Kot poudarjajo v koalicijskih strankah, se bodo tega dela v prihodnjih mesecih resno lotili in pristojnosti vladnih uradov za narodnosti, za verske skupnosti, za enake možnosti, za varovanje tajnih podatkov in vladne službe za podnebne spremembe predvidoma že v treh mesecih prenesli na posamezna ministrstva.

Pod katera ministrstva bodo prešla, menda še ni dokončno določeno, po nekaterih informacijah pa naj bi urad za verske skupnosti prešlo pod ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, urad za enake možnosti pod ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, urad za varovanje tajnih podatkov pod MNZ, služba za podnebne spremembe pa pod ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Kot je mogoče slišati, bi že s samimi premestitvami nekaj malega prihranili, nadaljnji prihranek pa bi prineslo zmanjšanje števila zaposlenih. Ni pa še jasno, ali bi se tega zmanjševanja lotili takoj, torej z ugotavljanjem presežkov, ali pa postopno z nenadomeščanjem odhajajočih.
Bodo nekateri uradi vendarle privilegirani?

Ob omenjenem seznamu uradov in služb se postavlja tudi vprašanje, ali ne bodo nekatere stranke ukinitvi kakšnega od njih vendarle odločno nasprotovale oziroma ga preprečile (morda Nova Slovenija ukinitev urada za verske skupnosti). A je v koalicijskih vrstah mogoče slišati, da se to ne bo in ne sme zgoditi, saj bi se s tem porušil koncept. Ščitenje enega od uradov bi namreč sprožilo, da bi se poskušali ukinitvi samostojnosti izogniti tudi drugi, vlada pa bi izpadla neverodostojno. Je pa ob napovedi ukinjanja omenjenih vladnih uradov in službe še toliko bolj aktualno vprašanje, zakaj je bilo treba nemudoma razrešiti direktorja urada za verske skupnosti Aleša Guliča, a nam odgovora na to vprašanje (tudi) včeraj ni uspelo dobiti.

Kako gledajo na ukinitev vladnih uradov oziroma službe, smo želeli povprašati njihove direktorje, a nam je uspelo dobiti le direktorja službe za podnebne spremembe Jerneja Stritiha in direktorico urada za enake možnosti Tanjo Salecl. “Sama ukinitev službe ne pomeni nič, bolj pomembno je, ali se bodo naloge te službe še naprej opravljale in ali se bodo opravljale na tak način, kot smo jih izvajali mi,” je dejal Jernej Stritih.

Če ne bo tako, Stritih na kratek rok sicer ne predvideva kakšnih vidnejših posledic, na daljši rok pa pričakuje večje težave pri doseganju mednarodno dogovorjenih okoljskih oziroma podnebnih ciljev, več bo težav s koordinacijo podnebnih ukrepov, izgubili pa bomo tudi kakšno gospodarsko priložnost, saj bomo manj konkurenčni, ker ne bomo dovolj hitro ukrepali na tem področju. Po Stritihovem prepričanju je namreč Pahorjeva vlada samostojno službo ustanovila prav zato, ker na ministrstvu za okolje in prostor na področju podnebnih sprememb niso bili zelo aktivni.

Tanja Salecl je bila ob informaciji o ukinitvi urada, za katero je izvedela iz medijev, presenečena. “Politika enakosti spolov je eno temeljnih načel demokracije in naša država mora to politiko oblikovati in izvajati. V kakšni organizacijski obliki to opravlja, pa je stvar presoje.” Je pa po besedah Saleclove dosedanja organizacijska struktura omogočala, da so lahko politiko enakosti spolov zelo učinkovito izvajali, saj so bili samostojni organ in so lahko direktno komunicirali z drugimi organi. Če si znotraj ministrstva, pa je to težje.
Ukinitev uradov ni katastrofa

Dolgoletni generalni sekretar v času Drnovškovih vlad Mirko Bandelj poudarja, da z vidika funkcij države prenos omenjenih služb ne pomeni nobene škode. Tako je tudi že v preteklosti večkrat poudaril, da so mnogi vladni uradi rezultat proporcionalnega volilnega sistema in koalicijskih razmerij, v katerih se rešujejo kadrovske težave koalicijskih strank, ter da so marsikateri urad ustanovili proti njegovi volji. Vlada potrebuje po njegovem prepričanju le nekatere štabne službe (na primer za komuniciranje, Sovo, protokol, kadrovsko službo, logistiko…), “druge pa zgolj na simbolnem nivoju kažejo odnos neke vlade do aktualnega vprašanja v določenem mandatu in omogočajo pokritje kakšne kadrovske zgodbe”. Kot tipični primer urada, ki je kazal odnos do določenega vprašanja v nekem obdobju, Bandelj navaja ustanovitev urada za invalide po vstopu stranke DeSUS v vlado, pa ustanovitev urada za enake možnosti na zahtevo predvsem predstavnic LDS…

Tudi generalna sekretarka vlade v Pahorjevem mandatu Helena Kamnar meni, da ukinitev uradov ni nobena katastrofa, če kljub temu zadeva še vedno deluje, potrebuješ pa manj kadrovskih, prostorskih in finančnih kapacitet. Se pa sprašuje, ali je najboljša rešitev prenos pristojnosti pod ministrstva, saj ta sektorsko obravnavajo stvari, namen uradov pa je, da pogledajo zadeve bolj horizontalno. Po besedah Kamnarjeve je Pahorjeva vlada na osnovi strokovnih podlag ocenila, da bi lahko urada za narodnosti in za enake možnosti povezali še z uradom za invalide in za mladino ter v enem uradu združili vse posebne skupine, ki so potrebne posebne skrbi.

Tudi Irma Pavlinič Krebs poudarja, da so že v času, ko je bila ministrica za javno upravo, razmišljali o racionalizaciji, ki ne bi šla na škodo nujnih nalog. Analiza je pokazala, da je do prihrankov treba priti z boljšo organiziranostjo in da je ogromno manjših enot, javnih zavodov, ki imajo od 5 do 7 zaposlenih, za katere je treba oceniti, kakšno vlogo imajo. “Ni pa mogoče ničesar narediti na horuk in tako se na horuk tudi ukinjanja omenjenih uradov ne bi smeli lotiti,” pravi Pavlinič-Krebsova. So pa lahko po njenem prepričanju analize, ki so bile narejene v preteklem mandatu, dobra osnova za učinkovite rešitve.