zirosi

Čeprav najbrž od ukinjanja ministrstev ne gre pričakovati preveč in se že na samem začetku vidi, da vse skupaj gre po prikritih političnih mešetarjenjih, sem prepričan, da bo ukinjanje ministrstev imelo tudi določene pozitivne učinke.

Najočitnejši pozitivni učinek je ta, da se bo na ta račun zaposlilo manj politikantskih podrepnikov: vsak minister je po navadi s seboj pripeljal še za kakšen razred svojih pomočnikov, ki so ponavadi vsi ostali. Naslednji učinek bo morda ta, da se bo morda kakšna stvar celo poenostavila in morda ne bo prihajalo do medsebojnih nasprotovanj, ko eno ministrstvo podeli subvencije za postavljanje, drugo pa ukazuje rušenje. Po naslednjih volitvah bomo tako imeli manj bivših ministrov in višjih funkcionarjev ter morda celo kakšen poenostavljen postopek.

Vsekakor pa se postavlja vprašanje, katera ministrstva ukiniti oziroma združiti. Tudi tukaj ni težko ugotoviti, kaj spada skupaj in kaj ne ter kaj je popolnoma nepotrebno. Združevanja za enkrat niti ne vzbujajo neke posebne pozornosti – izjema je le Ministrstvo za kulturo, ki naj bi se združilo z Ministrstvom za šolstvo in šport ter Ministrstvom za visoko šolstvo znanost in tehnologijo, kjer se je sprožila cela akcija proti ukinitvi.

Pri čemer najbolj bije v oči to, da je ukinitev označena za neracionalno, hkrati pa ni podanega nobenega racionalnega razloga, zakaj se jim zdi ohranitev Ministrstva za kulturo racionalna:

Slovenija se sooča z resno družbeno krizo. Iščemo odgovore. Kultura je prav v nemirnih časih polje, ki odpira horizonte in prebuja potenciale. Tudi zato – in ne zgolj zaradi zgodovinske vloge – se zdijo razmišljanja o ukinitvi samostojnega resorja za kulturo neracionalna. Bomo res kaj privarčevali? In koliko bomo izgubili? Vse, ki se spogledujejo s to mislijo pozivamo, da resno premislijo ob konkretnih korakih.

Zaradi zgodovinske vloge in ker je kultura prav v nemirnih časih polje, ki odpira horizonte (po slovensko bi lahko rekli tudi obzorja) in prebuja potenciale, je ukinitev samostojnega resorja za kulturo neracionalna? Vse skupaj je slišati, kot da je samostojni resor nekakšen predpogoj za kulturo: kot da brez ministra za kulturo, bi hodil po proslavah, kultura propade – plodno polje odpiranja horizontov se naenkrat posuši.

Ali pa se podpisani “kulturniki” mogoče bojijo le, da se  posuši ustaljeni tok davkoplačevalskega denarja – koliko bomo (kdo že?) izgubili? Peticija, kot je obrazložena, me vsekakor ne prepriča. Kako naj kultura pomaga k odpiranju horizontov in potencialov, če za to potrebuje nekakšen predpogoj, nekakšen kvazi samostojen birokratski aparat – kar ministrstvo vsekakor je: bistvo vsakega ministrstva je, da je to birokratski aparat oblasti, ki se ukvarja s prekladanjem papirjev, zapletanjem življenja, podeljevanjem statusov in nenazadnje prerazporejanjem denarja.

Pravzaprav je vse skupaj nekoliko patetično: s podpisom naj bi pokazali svojo željo, da se ohrani nekakšna funkcija nekega samostojnega organa, ki do sedaj ni dal nobenih omembe vrednih rezultatov (načeloma se prvopodpisani Čander zaveda, da zadnjih 20 let ni bilo sprememb). No ja, pozidali in dozidali so kič, ki se mu reče operna hiša v Ljubljani, ki je po ocenah študentov arhitekture najgrša v Evropi. Lepo vas prosim, opera? Kje so tukaj novi horizonti in potenciali? Ali je morda MZK izposlovalo kakšne posebne ugodnosti za knjige? Kar se mene tiče, se kultura začne pri knjigi, v tem primeru je dovolj, da pomislim na NUK in mahinacije okrog njega, da me začne popadati besnilo.

Ministrstvo za kulturo je tekom let svojega obstoja zgolj opravljalo vlogo ideološkega aparata države, ki se ne razlikuje dosti od šole, s pomembno razliko: medtem ko šola vzgaja k povprečju kadrov, potrebnih za reprodukcijo in obstoj sistema, se je MZK ukvarjalo s klikami in podpiranjem tistih, ki so nesposobni. MZK je potemtakem del problema – je v del teh, ki so do družbene krize pripeljali. Ukinitev ministrstva za kulturo je najboljše, kar se naši kulturo lahko zgodi – temu bomo res lahko rekli odpiranje novih obzorij in potencialov.

6 odzivov na “Za ukinitev”