Za ukinitev

Čeprav najbrž od ukinjanja ministrstev ne gre pričakovati preveč in se že na samem začetku vidi, da vse skupaj gre po prikritih političnih mešetarjenjih, sem prepričan, da bo ukinjanje ministrstev imelo tudi določene pozitivne učinke.

Najočitnejši pozitivni učinek je ta, da se bo na ta račun zaposlilo manj politikantskih podrepnikov: vsak minister je po navadi s seboj pripeljal še za kakšen razred svojih pomočnikov, ki so ponavadi vsi ostali. Naslednji učinek bo morda ta, da se bo morda kakšna stvar celo poenostavila in morda ne bo prihajalo do medsebojnih nasprotovanj, ko eno ministrstvo podeli subvencije za postavljanje, drugo pa ukazuje rušenje. Po naslednjih volitvah bomo tako imeli manj bivših ministrov in višjih funkcionarjev ter morda celo kakšen poenostavljen postopek.

Vsekakor pa se postavlja vprašanje, katera ministrstva ukiniti oziroma združiti. Tudi tukaj ni težko ugotoviti, kaj spada skupaj in kaj ne ter kaj je popolnoma nepotrebno. Združevanja za enkrat niti ne vzbujajo neke posebne pozornosti – izjema je le Ministrstvo za kulturo, ki naj bi se združilo z Ministrstvom za šolstvo in šport ter Ministrstvom za visoko šolstvo znanost in tehnologijo, kjer se je sprožila cela akcija proti ukinitvi.

Pri čemer najbolj bije v oči to, da je ukinitev označena za neracionalno, hkrati pa ni podanega nobenega racionalnega razloga, zakaj se jim zdi ohranitev Ministrstva za kulturo racionalna:

Slovenija se sooča z resno družbeno krizo. Iščemo odgovore. Kultura je prav v nemirnih časih polje, ki odpira horizonte in prebuja potenciale. Tudi zato – in ne zgolj zaradi zgodovinske vloge – se zdijo razmišljanja o ukinitvi samostojnega resorja za kulturo neracionalna. Bomo res kaj privarčevali? In koliko bomo izgubili? Vse, ki se spogledujejo s to mislijo pozivamo, da resno premislijo ob konkretnih korakih.

Zaradi zgodovinske vloge in ker je kultura prav v nemirnih časih polje, ki odpira horizonte (po slovensko bi lahko rekli tudi obzorja) in prebuja potenciale, je ukinitev samostojnega resorja za kulturo neracionalna? Vse skupaj je slišati, kot da je samostojni resor nekakšen predpogoj za kulturo: kot da brez ministra za kulturo, bi hodil po proslavah, kultura propade – plodno polje odpiranja horizontov se naenkrat posuši.

Ali pa se podpisani “kulturniki” mogoče bojijo le, da se  posuši ustaljeni tok davkoplačevalskega denarja – koliko bomo (kdo že?) izgubili? Peticija, kot je obrazložena, me vsekakor ne prepriča. Kako naj kultura pomaga k odpiranju horizontov in potencialov, če za to potrebuje nekakšen predpogoj, nekakšen kvazi samostojen birokratski aparat – kar ministrstvo vsekakor je: bistvo vsakega ministrstva je, da je to birokratski aparat oblasti, ki se ukvarja s prekladanjem papirjev, zapletanjem življenja, podeljevanjem statusov in nenazadnje prerazporejanjem denarja.

Pravzaprav je vse skupaj nekoliko patetično: s podpisom naj bi pokazali svojo željo, da se ohrani nekakšna funkcija nekega samostojnega organa, ki do sedaj ni dal nobenih omembe vrednih rezultatov (načeloma se prvopodpisani Čander zaveda, da zadnjih 20 let ni bilo sprememb). No ja, pozidali in dozidali so kič, ki se mu reče operna hiša v Ljubljani, ki je po ocenah študentov arhitekture najgrša v Evropi. Lepo vas prosim, opera? Kje so tukaj novi horizonti in potenciali? Ali je morda MZK izposlovalo kakšne posebne ugodnosti za knjige? Kar se mene tiče, se kultura začne pri knjigi, v tem primeru je dovolj, da pomislim na NUK in mahinacije okrog njega, da me začne popadati besnilo.

Ministrstvo za kulturo je tekom let svojega obstoja zgolj opravljalo vlogo ideološkega aparata države, ki se ne razlikuje dosti od šole, s pomembno razliko: medtem ko šola vzgaja k povprečju kadrov, potrebnih za reprodukcijo in obstoj sistema, se je MZK ukvarjalo s klikami in podpiranjem tistih, ki so nesposobni. MZK je potemtakem del problema – je v del teh, ki so do družbene krize pripeljali. Ukinitev ministrstva za kulturo je najboljše, kar se naši kulturo lahko zgodi – temu bomo res lahko rekli odpiranje novih obzorij in potencialov.

6 odzivov na “Za ukinitev”

  • jin je rekel/-la:

    Pomembno pri vsem tem pa je, ali bo na koncu res manj zaposlenih in bo šlo v birokracijo manj sredstev. Preprosto združevanje ministrstev tega še ne prinese, kakor tudi ne ukinjanje raznih agencij. Če zaposlene samo prerazporediš na druga delovna mesta, si na istem. Se bojim, da bo na koncu zaposlitev izgubil kvečjemu kakšen šofer, mogoče hišnik ali tajnica, dobro plačana delovna mesta pa bodo ostala in učinka ne bo nobenega. To je, kar se tiče varčevanja.

    Mislim, da število ministrstev sploh ni ključno, ko se gremo varčevanje. Prej to, kdo je minister in s kakšno vnemo se vlada loti varčevanja in preoblikovanja.

  • zirosi je rekel/-la:

    Vidiš, po moje je napredek že to, da ni ministra – je takoj eden manj zaposlen in to nekdo, ki naj bi mu pripadala še vsa neka nadomestila, avtomobili, stanovanja, šoferji, tajnice…

    To je zaenkrat že bolje kot nič – za začetek.

  • jin je rekel/-la:

    Hja, če si novi minister zaposli tri nove pomočnike za posamezna področja, ni nič naredil :) Vse to minimalistično krčenje tako ali tako nima smisla. Treba poenostavit siste, da zmoreš brez 10% zaposlenih pa oni, ki ostanejo, niso nič bolj obremenjeni.

    Vprašanje zdaj, kaj Žiga Turk ve o ustroju kulturnega ministrstva in kje je to mogoče naredit.

  • zirosi je rekel/-la:

    @jin, samo pogledaš spodnje povezave
    http://www.mk.gov.si/si/o_ministrstvu/organiziranost/
    http://www.mss.gov.si/si/o_ministrstvu/organiziranost/
    http://www.mvzt.gov.si/si/o_ministrstvu/osebna_izkaznica/

    In takoj vidiš, na primer, da imajo vsi svoje kadrovske službe, svoje službe za investicije, svoja računovodstva in finančne službe, svoje druge službe – vse to se poenoti…

    Torej povsod odpadeta vsaj dva šefa :D

    Večino tega pa bi kazalo kar ukiniti…

  • jin je rekel/-la:

    Če le na koncu vsi ti kadroviki ne bodo le premeščeni in bodo pač delali na drugih področjih :) Dokler ne bo resnega rezanja glav na samem vrhu, ne bo boljše.

    Malo spominja na kakšno državno podjetje, ki dobiva pomoč od države in nenehno krči število zaposlenih v proizvodnji in njihove plače, medtem pa se število šefov iz dneva v dan množi in so zato izgube tudi vedno večje. Vem, karikatura, ampam mar ni tako in mar to ni eden ključnih problemov v Sloveniji? Preveč šefov vseh vrst in premalo pridnih delavcev?

  • zirosi je rekel/-la:

    Glave bojo definitivno letele – zdi pa se mi, da imajo vsi dovolj svojih podtaknjencev, zato bojo padali predvsem tisti iz druge opcije.

Napiši odgovor

Modrosti...

Imeti potrebno in dovoljno, to je meja bogastva.

( ljudska modrost)

Iz Twiterja
AngelMist666: @zirosi The legend linked with some awesome music vids:) JOHNNY CASH will always live on in us!!
2 days ago
zirosi: Don't Bogart That Joint!: http://t.co/H5fMNK7U Pass it over to me Rolllllllllllllllll another one Just like the other one
2 days ago
AngelMist666: @zirosi I wish my name was Mary Jane ;) hehehe Thank U 4 making me smile!! U know exactly how 2 reach me.. U speak Vicariously thru music:)
2 days ago
  • Občutek mraza in podhladitev Nedelja, 29 januar, 2012
    Zima z rilcem rije in z repom opleta, pravi star slovenski pregovor. In tudi v teh dneh nam menda iz Sibirije pošiljajo še nekaj zimskih temperatur v kompletu z severovzhodnim vetrom. Čeprav je so bile danes jutranje temperature enkrat višje kot včeraj pa je vreme s pomočjo vetra in oblakov naredilo tak mraz, da so […]
  • Z jamarji na Kanin Nedelja, 15 januar, 2012
    Vse skupaj je potekalo nekako v stilu bliskovite akcije: najprej me v petek pod večer pokliče Jokl in me povabi, če bi se pridružil na nekakšen zastonjkarski izlet. Ker se šenkanemu konju ne gleda v zobe, je seveda odgovor bil: itak. Preobrazba Jokl levo, Marko desno Najprej, naj se ve, da – razen po sili […]
  • Mi hribovci Torek, 24 maj, 2011
    Smo fajn ledje pa znamo se opret na roke… taqle mamo… […]
  • Navadna leska – Corylus avellana Petek, 29 april, 2011
    leska (grm) Corylus avellana Leska je za nas gošavce ena od najuporabnejših – takorekoč svetih -  rastlin in je naš najpogostejši grm, tak, da je močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste, ki so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrčasti in na koncu priostreni. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni [.. […]
  • Čemaž – Allium Ursinum Petek, 22 april, 2011
    Medvedji česen so ga poimenovali Rimljani, pri nas pa se čemažu reče tudi divji česen, raste v vlažnih senčnih ali polsenčnih gozdovih. Zel zraste 25-30 cm visoko v velikih količinah, tako da dobimo prave njive. Njegov vonj po česnu je tako močan, da ga lahko zavohamo, še preden ga zagledamo. Požene zgodaj spomladi, junija naredi […]
  • Trobentica – Primula vulgaris Četrtek, 21 april, 2011
    Prva znanilka pomladi, ki je za nas uporabna, je Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris, po slovensko tudi Pomladanski jeglič), ki je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, prepoznamo jo po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do […]
  • Kronika Petek, 15 april, 2011
    Takule je bl… …pa neč drgač […]
  • Pomladanski prvaki Sobota, 19 marec, 2011
    Na prisojni legi zmaga nedvomno pripada trobenticam: ne samo, da so bile prve, brez kakršne koli panike so se prebile tudi čez novo pošiljko snega, osojni zmagovalci pa so nesporno telohi. Prišli so tudi zvončki pa mačice: Teloh   Trobentice Trobentica Pomladanski žafran (ne to niso podleski – obstaja bistvena razlika, o kateri bomo še […]