Prvič tragedija, drugič farsa

Ko je Hegel ugotovil, da se zgodovinska dejstva ponavljajo, ga je Marx dopolnil, da se najprej pojavijo kot tragedija, nato kot farsa. Hegel je pri tem imel v mislih predvsem velike zgodovinske osebnosti in dogodke, vendar pa je njegovo opažanje očitno uporabno tudi pri dogodkih in osebnostih na naši politični sceni.

Gregor Virant naj bi tako po desnosučnem prepričanju postal novi Ciril Pucko, tisti Pucko, ki je leta 1996 prevesil parlamentarno tehtnico v levo stran. V žaljivem besednjaku, ki so ga za desnosučnimi politiki nekritično prevzeli tudi v medijih in nato še vsi ostali, je “pucko” postal oznaka za izdajalca strankokratskih interesov. Že dobra tri leta kasneje, ko sta Polonca Dobrajc (SNS) in Eda Okretič Salmič (DeSUS) s prestopom v SDS iz premierskega sedla vrgli Drnovška ter nanj za pol leta posadili Andreja Bajuka (NSi), z desne strani ni bilo slišati niti glasu o kakšnem izdajstvu, kar je skrajno pritlehna dvojna morala, saj sta bili gospe za svoj prestop nagrajeni.

V tem smislu je zanimivo tudi zasedanje DZ in izbiranje predsednika, kjer se je zgodila pri del “tragedije” in še enkrat utrdila tisto staro modrost, kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. In tudi v nadaljevanju te zgodbe lahko skupaj s Heglom opažamo, da se lahko iz zgodovine naučimo predvsem to, da se doslej iz nje še nihče ni nič naučil. Visoka zmaga Gregorja Viranta pri glasovanju za predsednika DZ, s katero si je uspel pridobiti naziv “pucko” še iz levega tabora,   bi lahko levi polovici dala vsaj približno vedeti, kako je z razmerjem sil in kako je s taktičnim delovanjem. Skratka zamudili so odlično priložnost, da bi bili tiho, hkrati pa so tudi levosučniki uspeli dokazati vso svojo primitivnost in nedostojnost. Vendar ne. Saj se je, nepotrebno, neumno in netaktno govoričenje tudi v drugo izkazalo za usodno in tragično: decembrska “črna sreda” je bila le prvi del tragedije, ki se je skoraj kot farsa zaključila v januarski “črni sredi”. Levosučni so po katarzi odšli na pijačo, desnosučni pa menda na “delo”…

Vprašanje, ki je bistveno za razumevanje celotne situacije, je, čigav Pucko je Gregor Virant. Pucko je negativen pojav, ki so ga kot takega naredili desnosučni in so ga uporabljali enako uspešno. Če se bo Virant priključil v nastajajočo desnosučno koalicijo Janeza Janše, potem bo kristalno jasno, da je Virant postal Janšev “pucko” in nič drugega – kot tak bo najbrž tudi izginil in odšel zapisan v zgodovino. Skozi trenutno dogajanje mu je namreč uspelo že dokončno dokazati, da je od njegovega idealizma ostala le še gola preračunljivost, saj mu je kot borcu za pravno državo in celo predsedniku Državnega zbora uspelo že na prvem glasovanju poteptati eno od temeljnih načel naše predstavniške “demokracije”: 82. člen ustave, ki določa, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršna koli navodila.

Dokazovanje šefov strank SDS, NSi, SLS in DLGV, da v njihovih vrstah ni “izdajalcev” ,  v sredo ni bilo niti najmanj uspešno. Pravzaprav so ga preprečili, saj so dokazali samo to, da znajo dovolj zastrašiti svoje poslance, da sploh ne glasujejo. Pri tem so jim pomagali tudi posranci omenjenih strank sami (dobrih 40 posrancev, ki že drugi dan službe ne opravijo svojega dela – imamo pa tudi dva funkcionalno nepismena in dva popolnoma odvečna), ker so temu nedemokratičnemu ukazu ubogljivo sledili – svoje nasprotovanje Jankoviću bi demokratično izrazili tako, da bi glasovnice prevzeli in obkrožili besedico Proti. Argumentacija desnosučnih šefov, da svojim poslancem povsem zaupajo, vendar naj bi s tem, da ti ne bodo glasovali, dokazali, da med njimi ni “puckov”, je v očitnem protislovju sama s sabo. Če bi bilo res, da poslancem zaupajo, jih ne bi odvračali od tega, da prevzamejo glasovnice in glasujejo, kot so se dogovorili. V primeru, da bi kdo med njimi vendarle glasoval za Jankovića, bi se to videlo iz rezultata, ime “izdajalca” pa bi prej ali slej prišlo na dan. Vsekakor pa zaradi tega ni bilo treba suspendirati dveh ključnih demokratičnih načel: pravice poslancev, da se volitev udeležijo, in načela, da so volitve tajne.

Čez slabe tri tedne bomo najbrž lahko prisostvovali drugi ponovitvi glasovanja, ki bo dejansko samo še farsa. Namreč takrat, ko bo prišel na vrsto drugi mandatarski krog, Janša, Virant, Žerjav in Novakova kljub vsemu ne bodo mogli vedeti, ali je med njimi še vedno kakšen poslanec, ki mu ni do vladavine pod trdo Janševo roko, vendar takrat ne bodo mogli zaukazati še enega bojkota.

Lahko pa se v tem času zgodi celo, da Virant ostane sam svoj “pucko” in ne podpre niti Janeza Janše, potem se ta farsa lahko izteče kvečjemu v nove volitve, oziroma lahko celo dobimo tudi kakšnega “tehnokrata“, na primer, takega, ki bi bil hkrati tudi po volji naših najboljših “prijateljev” in zaveznikov iz ZDA, EU in ECB.

17 odzivov na “Prvič tragedija, drugič farsa”

  • (jm) je rekel/-la:

    Kakšen razplet bi pa ti sedaj ocenil za pozitiven?

  • zirosi je rekel/-la:

    Za pozitiven razplet bi sedaj ocenil, če bi kakšen higienik počistil parlament (to slepo črevo naše “demokracije” ) z vsemi politiki vred. :D

  • (jm) je rekel/-la:

    In potem:

    A) Naj bodo izvoljeni drugi (recimo jaz in ti)
    B) Ne rabimo parlamentarne demokracije

  • titud je rekel/-la:

    Virant me spominja na enega drugega Gregorja, Clooneya, ki Viharju vseh viharjev krmari svojo barko natančno v oko orkana, kjer se združita dva (desnosučni in levosučni) viharja. Motiv (ohraniti izplen) bi tako kot pri Georgu kot pri Gregogorju težko opravičil tako navigacijo, bolj vse kaže na patološki in (samo)destruktivni narcizem.

  • zirosi je rekel/-la:

    Cilji vseh, ki so kandidirali na volitve in prišli v parlament so:
    1. da ohranijo vsaj poslanske plače in status;
    2. da pridejo do izvršne oblasti;
    3. da so ponovno izvoljeni in se vrnejo najmanj na točko 1, po možnosti da pridejo do 2.

    Janković je pri točki 2. klavrno propadel, bo pa to očitno uspelo Janši. Da bi mu uspelo izpeljati celoten mandat, je zelo malo verjetno, še manj verjetno pa je, da bi uspelo tudi Virantu. Janšo bo na eni strani nenehoma miniral DESUS, na drugi strani pa, če hoče politično preživeti, Virant. Poleg pa imamo še dve mini stranki, ki se bosta borili za to, da ju Janša ne izgine iz političnega zemljevida: NSi in SLS, ki se bosta ravno tako borili za svoje interese, ki bojo nasprotni Virantovim.

  • titud je rekel/-la:

    Zirosi, precenjuješ racionalnost njihovih ciljev/motivov. Sami ne vedo zase, kaj jih goni. Svoje cilje racionalizirajo za nazaj, da s tem prikrijejo svoje norosti. Boljš povedano, mi jih skušamo racionalizirat, ker nam je pretežko enostavno priznat, da sami ne vemo, kaj nas goni, da si dopustimo izvolit take norce. Če bi bilo rest tako, kot opisuješ v točkah od 1. do 3., po tem se nam bi se nam o racionalnosti naše izbire sploh ne bi blo treba spaševat.

  • (jm) je rekel/-la:

    In potem:

    A) Naj bodo izvoljeni drugi (recimo jaz in ti)
    B) Ne rabimo parlamentarne demokracije

  • zirosi je rekel/-la:

    @(jm) B) Take parlamentarne demokracije ne potrebujemo.

    Če bi že morali imeti neko vrsto zastopniške demokracije, bi se lahko zgledovali po starih Grkih in namesto volitev imeli žrebanje: izžrebali bi kakšnih 1000 EMŠO državljanov (lahko tudi “uravnovešeno” glede na spol in starost), ki bi (tisti, ki se bi jim ljubilo) potem reševali kakšno maturo in tistih 50, ki bi bili najboljši, bi lahko šli v parlament, kakšnih 20 še boljših pa na izvršne funkcije. Tako bi se lahko izognili vsem stroškom, ki so povezani s strankami in raznim psihopatom, ki jih v politiko žene predvsem neizmerna sla po oblasti.

    @titud, najbrž imaš prav. Vendar, se mi zdi da tukaj vseeno deluje tudi strah pred izgubo novega položaja – zato tudi Janković pravi, da svojih ne bo discipliniral: ker ve, da bi gladko popušil. Podoben strah je bil najbrž pri vseh teh desnosučnih posrančkih, ki niso upali dvigniti glasovnic, saj je bilo jasno, da bi se s tem samoizločili iz procesa – brez stranke pri nas zaenkrat ni mogoče priti v parlament.

  • (jm) je rekel/-la:

    Če bi že morali imeti neko vrsto zastopniške demokracije ….. kaj je alternativa? Anarhizem?

  • titud je rekel/-la:

    @zirosi Kot da vedel, da se tud meni ta random sistem izbora zdi najboljša rešitev. Jest bi jo sicer kombiniral naknadnim izborom teh tako naključno določenih kandidatov za predstvnike z javnim glasovanjem, ker dvomim, da bi uspeli iz slekcijskih kriterijev povsem izločit razredno/stanovsko ali ideloško pripadnost. Če ta že mora bit prisotna, naj se skanalizira na kandidate, ki so povsem naključno izbrani in vsaj njihov startni motiv ni pataloško narcisoidni. Jest bi tud trajnost njihovih mandatov omejil z naključnim izpadom, korigiranim z možnostjo predčasnega javnega odpoklica ali možnostjo začnega podaljšanja, da bi jim mandat kljub tem varnostnim ukrepom ne stopil preveč v glavo.

  • (jm) je rekel/-la:

    Predlagam obisk neke naključne skupine. Recimo preporodni tečaj je že takšen primer, ko se ljudje različnih svetov, nazorov, izobrazb zberejo praktično naključno skupaj.

    No, takšne ideje vas bodo potem definitivno minile.

  • titud je rekel/-la:

    @jm Po moje nisi izbral najboljšega primera. Namen predporodnega tečaja je v naprej optimalno pripravit vsakega naključnega udeleženca na čisto določeno situacijo. Odsotnost skupinske dinamike na tečaju ne igra negativne vloge, ker ‘funkcija’ staršestva se mu nikol ne bo iztekla niti mu ne bo odvzeta (ker mu je nihče ni niti podelil). Posredniške/predstavniške funkije imajo zato čisto drugo dinamiko, kjer faktor naključnosti udeležencev skupinske dinamike iskanja optimalnih rešitev za pogosto nedoločene situacije ne bi oviral, prej spodbujal.

  • zirosi je rekel/-la:

    @(jm), vsak je že bil v več takih naključnih skupinah (od vrtca naprej tja do vojske) in načeloma se niti trenutni parlament ne razlikuje dosti – razen po tem, da vanj pridejo neke ideološko organizirane skupine, ki pa so večinoma škodljivsko naravnane.
    Vse skupaj niti ne bi bilo tako naključno, saj bi se z maturo in še kakšnim psihiatričnim testom znebili največjih bebcev, poleg tega pa nekateri najbrž sploh ne bi bili zainteresirani za vstop.

    @titud, še vedno bi imeli ustavo in zakonodajo (spodobno pravno državo) in seveda redne referendume. Vsekakor mandati nikakor ne bi bili trajni, temveč časovno omejeni in zamaknjeni. Prav tako ta pravica ne bi bila nekaj samoumevnega – kriminalcem, onostrancem in podobnim, pač ne more pripadati.

  • (jm) je rekel/-la:

    @titud and @zirosi – meotde optimizacije bazirajoče na naključnosti, so znane in se tržijo pod mnogo imeni. Recimo genetski algoritmi. Praktično vsem je edino to, da jih z vključitvijo dodatnega znanja, precej izboljšaš in pohitriš, kar sta omenila tudi vidva. Recimo omejitev mature, psihiatričnega testa.

    Kar pa potem več ni čisti random, ampak že preide v selectionizem. In potem smo hitro pri debatah, ali je bila posamezna omejitev dodana zato, ker želimo neka mnenja izločiti, ker nam ne pašejo, ali zato, ker so enostavno neumna.

    Sicer pa predlagam branje ene par tisoč let stare bukve. Platonova Država. Lahko se naravnost zgrozimo, kako malo smo od takrat na tem področju napredovali, in kako pametni smo bili že takrat.

    Pri vsem pizdenju čez obstoječi sistem je potrebno tudi upoštevati, da je velikokrat razlog čisto enostaven. Ker bi bil zadovoljen, le če bi bilo vse po moje.

  • zirosi je rekel/-la:

    @(jm) Državo je Platon napisal v mladih letih, na stara leta je napisal Zakone. Platon je imel na Akademiji napis “Naj ne vstopa, kdor ne pozna matematike.”
    Zato so neke omejitve vsekakor potrebne: kdor ne obvlada srednješolske matematike in predvsem neke osnovne funkcionalne pismenosti, nima v parlamentu kaj početi. Zaenkrat je žal res tako, da bi lahko v parlament izvolili tudi vola – samo EMŠO ime in priimek ter stalni naslov bi moral imeti: in takih je tam večina.

    Jasno, da je potrebno določene preprosto izločiti: pot do sreče vodi predvsem skozi razumnost – zadeve je nujno potrebno poenostaviti (odločitve in pravila, ki so na nivoju nekih mnenj in okusov so popolnoma nepotrebni). Če nadaljujemo s strankokracijo, potem bi se lahko tudi nehali delati norca iz samih sebe in imeli kakšnih 10 poslancev – 90 jih preprosto nima smisla plačevati, če glasujejo tako, kot ukažejo šefi strank in strankarski odbori, jih več niti ne potrebujemo.

  • (jm) je rekel/-la:

    Ti to sodiš na osnovi lastnih izkušenj z konkretnimi poslanci, ali na osnovi tega, kar ti servirajo mediji?

  • zirosi je rekel/-la:

    Točka dokončnega razsvetljenja je bila, ko sem jih videl, kako so vsi po vrsti glasovali na palec.

    Sicer pa premorem tudi nekaj lastnih izkušenj s konkretnimi poslanci.

Napiši odgovor

Modrosti...

Bolje z modrim jokati, kakor z neumnim peti.

( ljudska modrost)

Iz Twiterja
zirosi: RT @mmirabilis: if u missed it: friday #49 Breakfast of champions :) #dailydoodle http://t.co/pyBg2dIx
9 hours ago
zirosi: Jamskega medveda - se reče tisti kosti, na katero so taminski neandertalci piskali. #jamskega
1 day ago
zirosi: Džez Cerkno!
1 day ago
zirosi: @TeaLogar Kolikor moči toliko pravic...
2 days ago
AngelMist666: @zirosi awe thank you sweetie!! A very nice Happy birthday 2 wake up too:) *Hugs* xxx
2 days ago
  • Občutek mraza in podhladitev Nedelja, 29 januar, 2012
    Zima z rilcem rije in z repom opleta, pravi star slovenski pregovor. In tudi v teh dneh nam menda iz Sibirije pošiljajo še nekaj zimskih temperatur v kompletu z severovzhodnim vetrom. Čeprav je so bile danes jutranje temperature enkrat višje kot včeraj pa je vreme s pomočjo vetra in oblakov naredilo tak mraz, da so […]
  • Z jamarji na Kanin Nedelja, 15 januar, 2012
    Vse skupaj je potekalo nekako v stilu bliskovite akcije: najprej me v petek pod večer pokliče Jokl in me povabi, če bi se pridružil na nekakšen zastonjkarski izlet. Ker se šenkanemu konju ne gleda v zobe, je seveda odgovor bil: itak. Preobrazba Jokl levo, Marko desno Najprej, naj se ve, da – razen po sili […]
  • Mi hribovci Torek, 24 maj, 2011
    Smo fajn ledje pa znamo se opret na roke… taqle mamo… […]
  • Navadna leska – Corylus avellana Petek, 29 april, 2011
    leska (grm) Corylus avellana Leska je za nas gošavce ena od najuporabnejših – takorekoč svetih -  rastlin in je naš najpogostejši grm, tak, da je močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste, ki so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrčasti in na koncu priostreni. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni [.. […]
  • Čemaž – Allium Ursinum Petek, 22 april, 2011
    Medvedji česen so ga poimenovali Rimljani, pri nas pa se čemažu reče tudi divji česen, raste v vlažnih senčnih ali polsenčnih gozdovih. Zel zraste 25-30 cm visoko v velikih količinah, tako da dobimo prave njive. Njegov vonj po česnu je tako močan, da ga lahko zavohamo, še preden ga zagledamo. Požene zgodaj spomladi, junija naredi […]
  • Trobentica – Primula vulgaris Četrtek, 21 april, 2011
    Prva znanilka pomladi, ki je za nas uporabna, je Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris, po slovensko tudi Pomladanski jeglič), ki je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, prepoznamo jo po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do […]
  • Kronika Petek, 15 april, 2011
    Takule je bl… …pa neč drgač […]
  • Pomladanski prvaki Sobota, 19 marec, 2011
    Na prisojni legi zmaga nedvomno pripada trobenticam: ne samo, da so bile prve, brez kakršne koli panike so se prebile tudi čez novo pošiljko snega, osojni zmagovalci pa so nesporno telohi. Prišli so tudi zvončki pa mačice: Teloh   Trobentice Trobentica Pomladanski žafran (ne to niso podleski – obstaja bistvena razlika, o kateri bomo še […]