zirosi

Postalo je že popolnoma vsakdanja stvar, da naši politiki, ki zasedajo najvišje položaje govorijo neumnosti, bedarije in večkrat tudi čiste laži. Njihovo govoričenje se sicer največkrat nahaja na območju bulšita in ga zato največkrat preprosto preslišimo, nekatere izjave pa pridejo iz ust politikov, ki zasedajo tak položaj, da ob določenih izjavah človek dobi kurjo polt – še posebej, če bi se izkazalo, da je na njih tudi kaj resnice.

Ena takih izjav, se je včeraj zarekla naši obrambni ministrici Ljubici Jelušič (upajmo, da v odhodu), ki jo tudi sicer mirno lahko uvrščamo med najbolj militaristične politikante, brez resnega stika z realnostjo. Glede na povedano pa nas ministrica, milo rečeno, zavaja oziroma nam laže.

Če gre verjeti novinarjem Dela in RTV Slovenija, naše zunanje politike ne vodi samo zunanje ministrstvo, temveč tudi Slovenska vojska. Kaj dobesedno je zaenkrat še ministrica za obrambo Ljubica Jelušič povedala, mi ni uspelo izvedeti, načeloma pa smisel povzemanja obeh medijev ostaja, da tudi vojska vodi/gradi neko našo zunanjo politiko.

Ministričino govorjenje je najprej zaskrbljujoče zato, ker naj vojska v demokratično-republikanskih ureditvah ne bi imela politike, ampak mora biti politiki podrejena: ko začne vojska delati politiko, se temu reče vojaški udar.

Izjava je tudi kontekstualno, milo rečeno, smešna, mogoče celo poneumljajoče bebava, saj jo ministrica podaja kot gostja oporišča Villaggio Italia (po naše: Italijanska vas) pri Peći na Kosovu: ja naši vrli “Kforjevci” se pravzaprav nahajajo pod Italijanskim poveljstvom.

Citiram: “Po njenih besedah je ta kontingent dokaz, da zunanje politike Slovenije na gradi le ministrstvo za zunanje zadeve.” Slovenski vojaki torej v Italijanski vasi na Kosovu gradijo našo zunanjo politiko in to kar pod poveljstvom Italijanske vojske.

Do neke mere pa  njena izjava tudi opisuje našo realnost: postali smo država, ki se, prosto po Carl von Clausewitzu, gre nadaljevanje politike z drugimi sredstvi: uvrstili smo se na seznam okupatorskih držav – se pravi med države, ki so v vojni.

Čeprav je naš prispevek zgolj simboličen, to vseeno pomeni, da smo na simbolnem nivoju okupatorji. Pri čemer je dobro poznati razliko med simbolnim in simboličnim: simbolično pomeni malenkostno, kar pomeni, da naše udejstvovanje v vseh teh okupacijah, ki se jih največkrat nevtralizira in omili v “posredovanja”, iz vojaškega stališča ni vredno niti pol pizde mrzle vode; simbolno pa pomeni vse: smo zraven in vse, kar je pozitivnega ali negativnega, ne glede na to, kdo to stori, pade tudi na nas. Z drugimi besedami: čeprav Slovenska vojska ne more metati kasetnih in ostalih bomb po civilistih v Afganistanu in Pakistanu, spadamo v množico tistih, ki to počnejo.

Izjave gospe ministrice, se tako berejo kot blodnje (ali pa smo ga resnično najebali); nekje je nekako pomešala časovnico in dejstva: niso vojaki v tujini zato, da bi se šli politike, temveč so (neki) politiki poslali Slovenske vojake v tujino, da se grejo svoj posel – vojno.