zirosi

Arhiv za december, 2011

Postalo je že popolnoma vsakdanja stvar, da naši politiki, ki zasedajo najvišje položaje govorijo neumnosti, bedarije in večkrat tudi čiste laži. Njihovo govoričenje se sicer največkrat nahaja na območju bulšita in ga zato največkrat preprosto preslišimo, nekatere izjave pa pridejo iz ust politikov, ki zasedajo tak položaj, da ob določenih izjavah človek dobi kurjo polt – še posebej, če bi se izkazalo, da je na njih tudi kaj resnice.

Poglej nadaljevanje

Vse skupaj se vleče že dlje časa, vedno huje pa postaja od sprejetja novega zakona. Javni zavod RTV Slovenija so ugrabili. Namesto njega pa smo dobili javno hišo RTV Vatikan. Laži, sprenevedanja, napačna navajanja in zavajajoča povzemanja so postala žalostno dejstvo delovanja tega zavoda.

Poglej nadaljevanje

Christopher Hitchens

Videti je, da se tudi Matilda trudi dosegati še zadnje letošnje kvote in tako nam je precej pričakovano vzela tudi Christopherja Hitchensa, angleškega pisatelja, ki je živel v ZDA in pisal za takorekoč vse omembe vredne medije. O njegovi veličini se lahko prepričamo najprej prek odzivov na njegovo smrt, ki jih takorekoč ni mogoče prešteti. Poleg hvale njegove pronicljivosti, elokventnosti in kritičnosti pa je v vseh teh odzivih mogoče zaslediti še nekaj:  nihče se ni z njim povsem strinjal.

Poglej nadaljevanje

Nauk, ki ga lahko potegnemo iz zadnje basni o sovražnem govoru, bi bil tak, da večina teh, ki o njem najbolj govorijo, živi z glavami globoko v lastni riti. Iz sovražnega govora, ki je kaznjivo dejanje, za katerega je zagroženih do par let zapora, jim je uspelo narediti gnojnico kvazipolitične nekorektnosti, ki je uporabna predvsem za polivanje po nasprotni strani.

Poglej nadaljevanje

Zaskrbljujoče dejstvo je, da med našimi politiki prevladujejo politikanti, medtem ko za nikogar od aktivnih politikov ne moremo reči, da je državnik v smislu Ivana Omana, Franceta Bučarja ali do neke mere celo Janeza Drnovška. Kučana med državniki zaenkrat ni, oziroma je izpadel iz te lige v teh dneh, najlepše pa ga je izločil Ivan Oman z naslednjo izjavo (Dnevnik):

Če bi hoteli državi dobro, potem naj novo vlado sestavita največja tekmeca – Zoran Janković in Janez Janša, vse drugo je tako in tako drobiž. Logično je, da bi bil v taki vladi glavni tisti, ki je močnejši. Logično bi tudi bilo, da bi eni in drugi požrli neumnosti, ki so jih govorili pred volitvami, in bi v interesu države sedli skupaj. To je edini način, da bo ta država delovala. Zdaj je ogrožena, saj vlada ne more storiti ničesar, če ji vedno nekdo meče polena pod noge.

Poglej nadaljevanje

Največji poraženci teh vpolitev so zagotovo razni anketarji oziroma, kot si radi pravijo sami, raziskovalci javnega mnenja. S svojimi raziskavami so namreč dokazali predvsem to, da so njihove napovedi nekje na nivoju branja iz kavne vsedline. Skupaj z anketarji pa je izgubila tudi večina politikantskih krjavljev, ki si prisvajajo nazive političnih analitikov.

ankete (Razgledi.net)

Poglej nadaljevanje

Če odmislimo poraz Janeza Janše, so rezultati tokratnih volitev naravnost grozljivi. Vsekakor je bilo zanimivo gledati dolge obraze vase prepričanih zmagovalcev, ki izgubijo ravno zaradi brezmejne samovšečnosti in neženiranega podcenjevanja svojih tekmecev. Videti dolge ksihte SDS-a je bilo neprecenljivo, za vse ostalo bomo tako ali drugače plačali z obrestmi.

Razporeditev po 99% preštetih glasovnic (Dnevnik)

Poglej nadaljevanje

Volilni cirkus tokratnih izrednih volitev se končuje in najbrž nisem edini, ki se ob vsemu videnemu politikanstvu in slišanih praznih obljubah ne sprašuje samo, na koga preložiti svojo suverenost, temveč predvsem ali ima udeležba in glasovanje sploh kakšen smisel. Celotno zagato pri vsem skupaj na nivoju užitka lepo ponazarja neka prispodoba: volitve v parlament so kot dokončna predaja.

Poglej nadaljevanje