Zunanja podpora

Odkar vemo za predčasne volitve, skorajda ni dneva, ko ne bi izvedeli, da neko stranko podpira, kakšen tuj politik oziroma neka avtoriteta v takšni ali drugačni obliki. S takšnimi podporami načeloma ni nič narobe, vendar pa jih ne gre kar tako povprek jemati za nekakšno čisto zlato, za vsako takšno podporo se namreč skriva nek določen interes, medtem ko poudarjanje takšnih podpor kaže vsaj na veliko pomanjkanje samozavesti predvsem pa na nedoraslost.

V prvi vrsti gre pri iskanju zunanje podpore za star trgovski trik, ko se v pomanjkanju lastnih referenc prodajalec sklicuje na nekega domnevnega strokovnjaka, ki naj bi zadevo poznal bolje in prek tega tudi ustrezno svetoval – ta trik se največkrat uporablja pri raznih mrežnih marketingih, kjer vemo, da ta, ki nam nekaj poskuša prodati, nima pojma, poleg tega pa se tega zaveda tudi slednji. Rešitev problema je preprosta: pokliče se tujega strokovnjaka, za katerega kupec ne ve, pri čem je.

Sklicevanje na zunanjo podporo pa ima tudi obliko slabe argumentacije, saj se takšna podpora praviloma uporablja za argumentiranje v smislu: ta in ta avtoriteta pravi, da je to tako, zato mora tako biti. Zadeva nam je slovencem precej dobro znana že skozi papagajanje Prešerna. Le da ima tokrat nekakšno obrnjeno obliko, ki nahaja med argumentom  zmotnega sklicevanja na avtoriteto – ad verecundiam in v bolj skrajnih oblikah celo na argumentacijo s palico – ad baculum (argumente te vrste slišimo največkrat iz ust kvazi strokovnjakov ekonomske stroke).

Tudi če pristanemo na to, da je Angela Merkel svtovna avtoriteta, za izbiranje predsednikov vlad (podprla je tudi Iva Sanaderja!?), s katero se strinja vsa svetovna stroka, je problem še vedno vsebinski. Kljub navideznem ugodju take podpore, je to še vedno zunanja podpora. Zunanjo podporo pa vodijo zunanji interesi, za katere ni nujno, da so isti ali podobni, kot notranji. Kar je v nemškem interesu, ni nujno tudi v našem, poleg tega pa izbira določene politične opcije Angele ne zadeva niti približno toliko, kot zadeva prebivalce te države. Zato moramo biti do vsake take podpore vedno zmerno sumičavi in zelo kritični.

Poleg vsega tega pa mene tukaj moti še nekakšna izdajalska mentaliteta, ki se je de naših politikov vse prevečkrat poslužuje. Gre za tisto mentaliteto tožibab iz vrtca – tistih tožibab, ki so ponavadi najhujši pobalini, ko jih fašejo pa stečejo do vzojiteljice in ji vse zatožijo. Kant bi temu rekel nedoraslost. Zadeva je do neke mere sprejemljiva tja do konca osnovne šole, vendar pa je očitno, da nekateri tega niso nikoli prerasli. Spomnimo se vseh teh raznih čudnih pisem raznim ambasadorjem in evropskim inštitucijam, ki služijo nekim povsem partikularnim interesom ideološkega obračunavanja, hkrati pa kažejo Slovenijo kot nezrelo in smešno banana državo.

Skratka to, da Janeza Janšo podpira tako Angela Merkel, ki je prej že podpirala Iva Sanaderja, kot Julija Timošenko, ki so jo dobili z roko v žaklju in seveda nenazadnje tudi madžarski populist Orban, (in seveda tudi notranja Boško Šrot in Igor Bavčar), je stvar, ki bi nas morala predvsem skrbeti. Merklova podpira tistega, ki bo najbolje služil nemškim interesom, podobno tudi Baroso in tudi Janša je eden tistih, ki bi se lahko izkazal za uspešnega tehnokrata v prihajajoči policijski državi.

5 odzivov na “Zunanja podpora”

  • francelj je rekel/-la:

    Nekateri ne morejo preboleti, da so Janšo podprli nekateri visoki zahodnoevropski politiki, in najdejo na tej podpori vse polno pasti in drugih slabih stvari. Ampak, kaj pa podpora, ki jo je opankar dobil iz Saraorcev?

  • Blog Opozicija Norcem je rekel/-la:

    Podpore od zunaj so nekaj čisto normalnega in vsakdanjega, le Ivan Janša pa iz tega dela znanost in daje ne vem koliko pomena, na te čisto prijatljske podpore isto usmrjnih politikov, ki so v isti stranki v evropskem parlamentu. Jasno je, da bodo desničarji podpirali desničarje, levičarje pa levičarje. Janša pač to ogromno propagra, da ljudj kot je francelj mislijo, da so takšne podpore nakj posebnega in velikega. Ja, res ni slaba stvar te če podpre timošenko (al kaj je tista premijrka), nič ni narobe če te podpre avtorikratski premeir madžarske, ki svojo državo fura kot diktaturo in ves čas spreminja ustavo, kakor nemu paše, da ne govorim o nazdarovanju medijev… res je, v temu ni slabih stvari, kajjne francelj?

  • Afnogunc je rekel/-la:

    Točno tako. Saj se tudi Kresalova nikjer ne hvali, da naj bi jo podprl kubanski namestnik slavnega Fidela Castra.

  • zirosi je rekel/-la:

    @francelj, če nisi z nami si proti nam? Sovražnik mojega nasprotnika samo zaradi tega še ne bo postal moj prijatelj.

    Načeloma nihče ne bo podpiral nekoga preprosto zato, ker mo je všeč, temveč zato, ker vidi v tem svoj interes. Sicer so pa na tem področju padli vsi naši politiki – samo poglejmo, kolikokrat so se kakšne stvari lotevali zgolj z argumentom, da to od nas zahteva EU, pri vsem skupaj pa so vedno bili bolj papeški od papeža…

    Še eno zanimivo razmišljanje na to temo.

    Brez omejitve pravice do razpisa referenduma politike v Sloveniji, ne glede na to, kdo bo na oblasti, ne bo mogoče prisiliti v kakršne koli resne reforme, zlasti v pokojninsko reformo, so zaskrbljeni evropski funkcionarji. Po njihovi logiki Slovenija potrebuje vlado, ki bo imela dvotretjinsko večino v parlamentu in politike, ki bodo najprej pripravljeni po hitrem postopku poostriti pogoje za razpis referenduma.

  • APM je rekel/-la:

    Sinoči je bil na Info TV dvoboj Janković-Janša!
    Ena pmembna prednost Janše je bila ta, da je lahko v prvi osebi govorili o Evropski uniji, o Bruslju, o razgovorih z vodilnimi politiki EU.
    Se le malo drugače sliši, če rečeš, da poznaš soseda, onkraj plota, ali pa če poznaš visoko politiko EU.
    Tukaj ima Janša prednost. Pa ima še dodatno prednost, da njegova stranka, po zaslugi predhodnikov Socilanih demokratov, pripada evropski konservativni koliciji, ki ima v Evropi prepričljivo večino in evropske države vodijo konservativne vlade. Vzporedno z vrhom, ki ga tvorijo predsedniki vlad, se sestajao tudi vrhovi levih, liberalnih in konservativnih strank. Tam se Janša srečuje s pomembnimi evropskimi politiki. Janković se je zaenkrat sestajal samo z Milanom Kučanom in borci.

Napiši odgovor

Modrosti...

Kakršnakoli sre?a, ki ne izhaja iz alkohola, je navidezna.

Iz Twiterja
AngelMist666: @zirosi The legend linked with some awesome music vids:) JOHNNY CASH will always live on in us!!
2 days ago
zirosi: Don't Bogart That Joint!: http://t.co/H5fMNK7U Pass it over to me Rolllllllllllllllll another one Just like the other one
2 days ago
AngelMist666: @zirosi I wish my name was Mary Jane ;) hehehe Thank U 4 making me smile!! U know exactly how 2 reach me.. U speak Vicariously thru music:)
2 days ago
  • Občutek mraza in podhladitev Nedelja, 29 januar, 2012
    Zima z rilcem rije in z repom opleta, pravi star slovenski pregovor. In tudi v teh dneh nam menda iz Sibirije pošiljajo še nekaj zimskih temperatur v kompletu z severovzhodnim vetrom. Čeprav je so bile danes jutranje temperature enkrat višje kot včeraj pa je vreme s pomočjo vetra in oblakov naredilo tak mraz, da so […]
  • Z jamarji na Kanin Nedelja, 15 januar, 2012
    Vse skupaj je potekalo nekako v stilu bliskovite akcije: najprej me v petek pod večer pokliče Jokl in me povabi, če bi se pridružil na nekakšen zastonjkarski izlet. Ker se šenkanemu konju ne gleda v zobe, je seveda odgovor bil: itak. Preobrazba Jokl levo, Marko desno Najprej, naj se ve, da – razen po sili […]
  • Mi hribovci Torek, 24 maj, 2011
    Smo fajn ledje pa znamo se opret na roke… taqle mamo… […]
  • Navadna leska – Corylus avellana Petek, 29 april, 2011
    leska (grm) Corylus avellana Leska je za nas gošavce ena od najuporabnejših – takorekoč svetih -  rastlin in je naš najpogostejši grm, tak, da je močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste, ki so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrčasti in na koncu priostreni. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni [.. […]
  • Čemaž – Allium Ursinum Petek, 22 april, 2011
    Medvedji česen so ga poimenovali Rimljani, pri nas pa se čemažu reče tudi divji česen, raste v vlažnih senčnih ali polsenčnih gozdovih. Zel zraste 25-30 cm visoko v velikih količinah, tako da dobimo prave njive. Njegov vonj po česnu je tako močan, da ga lahko zavohamo, še preden ga zagledamo. Požene zgodaj spomladi, junija naredi […]
  • Trobentica – Primula vulgaris Četrtek, 21 april, 2011
    Prva znanilka pomladi, ki je za nas uporabna, je Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris, po slovensko tudi Pomladanski jeglič), ki je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, prepoznamo jo po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do […]
  • Kronika Petek, 15 april, 2011
    Takule je bl… …pa neč drgač […]
  • Pomladanski prvaki Sobota, 19 marec, 2011
    Na prisojni legi zmaga nedvomno pripada trobenticam: ne samo, da so bile prve, brez kakršne koli panike so se prebile tudi čez novo pošiljko snega, osojni zmagovalci pa so nesporno telohi. Prišli so tudi zvončki pa mačice: Teloh   Trobentice Trobentica Pomladanski žafran (ne to niso podleski – obstaja bistvena razlika, o kateri bomo še […]