Talibanski Stephen Hawking

Stephen Hawking

Stephen Hawking

Če ne bi bilo v deželi pogumnih in svobodnih možakarja z velikimi brki in nekaj verniki, ki se je odločil za dan sežiga hudičeve knjige, bi se najbrž posestniki absolutne resnice lotili sežiga najnovejše knjige Stephena Hawkinga in Leonarda Mlodinowa z naslovom The Grand Design, ki je izšla te dni. Vsaj tako je kazalo še prejšnji teden, ko so vkup stopili glavni angleški rabin, glavni imam, par glavnih nadškofov različnih krščanskih sekt in še nekaj drugih pristašev versko-znanstvenega dialoga  najrazličnejših usmeritev in motivov.

In kaj je je zagrešil ta znanstvenik, da je pokasiral ves ta srd od Jahveja, prek Kristusa pa do Alaha?

Samo izpovedal je svoje prepričanje in ugotovitve:

Ker obstajajo zakonitosti, kot je gravitacija, se vesolje lahko in se bo ustvarilo iz nič. Spontan nastanek je razlog, da raje obstaja nekaj kot pa nič, razlog zakaj obstaja vesolje, zakaj obstajamo mi.

Zgornja trditev je pravzaprav (skupaj z odgovorom) nekakšna parafraza tiste slavne Aristotelove ugotovitve o čudenju kot izvoru filozofije – da je izvor filozofije v čudenju nad tem, zakaj je raje nekaj in zakaj ni raje nič.

Poleg tega pa je na hitro še okrcal filozofe, da ne sledimo dovolj najnovejšim odkritjem v fiziki in biologiji in so tako naše razprave vedno bolj starokopitne in irelevantne. (kar je najbrž predvsem posledica nerazumevanja filozofov, ki se vedno znova raje vračamo k čudenju kot središču in osrednji  točki ter izvoru filozofiranja, namesto, da bi si katerikoli odgovor vzeli za absolutno dokončno Resnico, tako kot to radi storijo religiozneži in ostali dogmatiki)

Napad je vodil Cantemburijski nadškof dr. Rowan Williams češ, da “pri veri v Boga ne gre za mašenje vrzeli pri pojasnjevanju, kako se ena stvar povezuje z drugo v vesolju” in da fizika sama že ne bo odgovarjala, zakaj je nekaj in ne raje nič.

Pogromu pa so se takoj priključili še ostali regionalni direktorji multinacionalk za prodajo megle, izvirajoče iz puščav Bližnjega vzhoda. Najprej se je oglasil glavni rabin Lord Sacks, rekoč: “Pri znanosti gre za razlaganje. Pri religiji pa za interpretacijo… Biblije preprosto ne zanima to, kako je nastalo vesolje.” S čimer se je takoj popolnoma strinjal šef Rimsko-katoliške cerkve v Angliji in Walesu Vincent Nichols. Tamkajšnji vrhovni imam Ibrahim Mogra pa je še pribil, da vse nakazuje na to, “da je moral biti nekdo, ki je vse skupaj spravil v obstoj. Ta nekdo pa je vsemogočni zavojevalec.”

Piko na i pa je pristavila še neka vešča, ki se ima za znanstvenico (menda je res zelo ugledna na področju Alzheimerjeve bolezni): neka Baronica lady Grinfield, ki so jo na začetku leta vrgli iz Royal Institution (pravzaprav je bila tam nekakšna direktorica, vendar so njeno mesto morali ukiniti, ker je bila preveč zapravljiva in preveč pametna), nakar je menda postala hudo zamerljiva. Pravzaprav je tudi ona tista, ki je Hawkinga razglasila za nekakšnega talibana, češ, da ne dopušča opcij in da se gre preveč dokončne odgovore ter tako kaže “aroganco do ljudi, ki so prišli do velikih resnic in vprašanj z uporabo drugačnih strategij” – kar je pravzaprav čista neumnost: ni ga namreč bolj dokončnega odgovora, kot “Vsemogočni Zavojevalec” in ni je bolj neumne strategije od tiste, ki najde vse odgovore in vse velike resnice v eni sami knjigi. Pravzaprav se je kasneje popravila, da zadeva ni bila namenjena neposredno na Stephena, temveč na nekatere druge, ki so taki (v bistvu na Richarda Dawkinsa, ki je ostro nasprotoval njeni ponovni ustoličitvi na RI, češ, da nekdo, ki jim grozi s tožbo, najbrž ni tisti, ki bi ga hotel za direktorja).

Zadeva je pravzaprav skrajno simptomatična, saj so se na Hawkinga spravili ljudje, ki najbrž nimajo pojma o čem Hawking govori, vsekakor pa zadeve niti približno ne poznajo v takih globinah kot on – in pravzaprav menda tudi dotična knjiga uradno izide danes. Hawking se kot fizik in kozmolog ukvarja s fizikalnimi zakoni in meritvami ter matematiko: on preprosto pove, da je na podlagi tega, kar on ve, po njegovem premisleku, spontan nastanek pravi razlog za to, da nekaj je, da ni raje nič. In da za to ni potrebnega nobenega Stvarnika.

Ko Hawkinga potem poskušajo sesuvati kot nekakšnega trdega dogmatika s pomočjo trditev, da je vsa znanost samo začasna in da nenehno prihaja do spreminjanja znanstvenih paradigem, se pravzaprav sami postavijo na zelo tanek led: kaj vse se ni dogajalo s spreminjanjem religioznih paradigem; če samo pogledamo religiozno zadevo zgolj od Jahveja prek Mojzesa, Jezusa in Mohameda pa do Alaha (da niti ne govorimo tem, kar je bilo prej ali o spreminjanju religioznih paradigem znotraj njihovih lastnih ločin). Njihova edina skupna paradigma je v tej točki skupni sovražnik, ki jim je izmaknil še eno od igrač v trgovini z religiozno meglo: Hawking jim je pokvaril še veliki pok.

Ne poka več Stvarnik ali Bog ali Vsemogočni Zavojevalec, temveč lahko po fizikalnih zakonitostih vse skupaj poka kar samo od sebe po sebi.

Lepa ponazoritev celotne zadeve v stripu.

Moč dokaza

Moč dokaza vs. moč vere

22 odzivov na “Talibanski Stephen Hawking”

  • Ljudina je rekel/-la:

    Stara nakladačina. Očitno Hawking, ki se je tudi osramotil na par kongresih o astrofiziki ne more zmozgat kaj novega pa se je vrgel v vero. ho ho ho

    Stara debata in nič novega povedano. Po mojem bo Hawking se pred smrtjo vrgel še v romanopisje in bo splel kako teorijo zarote v stili Hawkingova šifra.

    Hawking, nisem ti jaz kriv, če že dolgo nisi nič kaj pametnega zmozgal in da teorija strun brenka in brenka a nikoli se ne uglasi.

    HO HO HO

    SALVE

  • LJUDINA je rekel/-la:

    Stephen Hawking je z izjavo o “Nečemu” naenkrat stopil na žulj britanskim nadškofoom, imamom in rabinu…

    Prej bi rekel da je Hawking stopil sam sebi na rep, saj je postal nekakšen pop star, ki se poizkuša povzpeti na staro slavo s pomočjo cenenih plagiatov in prepevanjem stokrat slišanih starih hitov. HO HO HO

    SALVE

  • titud je rekel/-la:

    Akatualni kreacionisti z zanikanjem spontanosti stvarjenja rušijo religiozno paradigmo, ki je utemeljena prav na čudenju nad skrivnostnostjo stvarjenja. Po moje skušajo zasest izpraznjeno mesto ter se sončit v nekdanji slavi pozitivististične znanosti v trentuku, ko je ta zapustila svojo paradigmo in zavzela prostor čudenja nad skrivnostnostjo. Religija je v pricipu konzervativna in ziherška, zato vedno skuša svojo aktulano paradigmo prilagodit pač tistemu, kar je uspešno načelo njeno kredibilnost v preteklosti in se je na tak način izkazalo za bolj uspešno od njenje tedanje paradigme. Kreacionisti bi se zihr znova navduševali nad skrivnostnostjo stvarjenja, če bi zanost razkrila nek namen in načrt…

  • Ljudina je rekel/-la:

    Jaz sem tudi spontano iz gline ustvaril pisker.

    HO HO HO

  • Afnogunc je rekel/-la:

    Fizikalna znanost o nastanku vesolja (big-bang) ne ve nič in to tudi priznava (bolj potiho). Je pa res, da se z dognanji prebija vedno bližje nastanku.
    Tako kot verjetno ne bomo nikoli dosegli temperaturne absolutne ničle, lahko pa se ji vedno bolj približujemo. Fizika in vera si lahko pri pojmu stvarjenja podata roke, lahko pa se tudi kregata – izbira je stvar posameznika in vsak je lahko prepričan v svoj prav.

  • zirosi je rekel/-la:

    Hawking je kar car – za razliko od raznih ljudin vsaj ve, kaj govori…

    Hawking se pravzaprav nikjer ni vtikal v religiozne zadeve in kolikor razumem, so mu še v nos tiste primerjave še iz Kratke zgodovine časa, ko so njegovo primerjavo z božjimi mislimi vzeli dobesedno. Pravzaprav se je podobno pred njim dogajalo že Einsteinu, ki je potem celo napisal nek članek o tem, kaj pri njemu pomeni bog, kjer je – podobno kot Hawking tokrat – posebej poudaril, da to nikakor ne bi mogel biti nekakšen osebni bog ala Jahve ali Alah, temveč prej panteistični bog, zajet v logosu narave in fizikalnih zakonitostih.

    Ni, recimo, rekel, da boga ni ali, da bog ne obstaja, temveč samo to, da ga ne potrebujemo za razlaganje sveta in izvora vesolja, kar seveda implicira, da v tem smislu tudi ne potrebujemo nobenih religij: za podajanje celovitih razlag – kar je menda ponovil tudi pri Laryju Kingu.

    V tem smislu temeljijo tudi vse ostale spekulacije in teoretiziranja vedno na fizikalni ontologiji, kjer je ostra Ochamova britev že zdavnaj opravila z nadnaravnimi silami in bitji, kot so samorogi, demoni, Leteča-špageti-pošast, Demiurg, Zeus, Bog in tako naprej.
    Znanost, ki temelji na dokazljivosti, merljivosti, izpeljivosti in napovedljivosti, si preprosto ne more privoščiti podajanja rok z ideologijami in prepričanji, ki črpajo iz pravljičarstva.

  • titud je rekel/-la:

    Znanost po moje ne izstopa iz mitologijie, ampak ustvarja svojo, ki bolj ali manj uspešno konkurira drugim mitologijam. Mene osebno tudi ne moti kreacionistična mitologija, ki stvarnika personificira in mu zaradi potrebe po celovitosti razlage pripisuje pravljične osebnostne lastnosti, sevdeda le pod pogojem, da nam stavrnik kot njegovim dedičem priznava enako celovite stvariteljske sposobnosti, kot jih ima sam…

  • zirosi je rekel/-la:

    Tudi, če gledaš na tako posplošen način, da kar vsemu rečeš mit, se znanstvene zgodbe bistveno razlikujejo od ostalih, saj morajo biti preverljive in vsaj teoretično dostopne vsakomur. Pri znanosti gre za sistem metodično zagotovljenih spoznanj o nekem predmetnem področju, ki je lahko vsako stvarno stanje, katerega je mogoče spoznati neposredno ali s pomožnimi sredstvi.

  • titud je rekel/-la:

    Značilnost mita je, da temeljna življenska vprašanja in probleme zastavlja le na tak način, da lahko hkrati ponuja celovite odgovore za njihovo razrešitev. Če se znanost ukvarja s temeljnimi življenskimi vprašanji in problemi, se nujno ujame v to mitično zanko. Znanstveno problematiziranje izvora stvarstva tako nujno predpostavlja postavitev znanosti v paradigmo mitologije, ker je po enaki logiki kot zanastveno hipotezo o spontanem naključju kot izvoru stvrastva, mogoče kot znansvtveno zgodbo potrditi ali ovreči tudi hipotezo o obstoju boga. Že sam obstoj hipotezoe o (ne)obstoju kreatorja namreč dokazuje mitičnosti znanstvene paradigme ne glede na to, kakšen izid bo imela ta preverljiva in vsakomur dostopna zgodba.

  • zirosi je rekel/-la:

    Nastanek vesolja ni ravno življenjski problem ;D

    Mislim, da mit preveč širiš na vse – mit je samo navadna zgodba-pripoved, kjer so na delu nadnaravne sile in pravljična bitja. Niti ne ponuja nekih celovitih odgovorov, temveč kvečjemu podaja razlage, ki jih ni mogoče niti preveriti niti dokazati. Pa zadeva pri samorogih in palčkih niti ni tako problematična kot pri tistih vsemogočnih entitetah, ki so tako močan predpogoj vsega skupaj, da jih že po definiciji ni mogoče spoznati.

    Znanost ima po drugi strani svojo izdelano metodologijo in svoje opredeljeno področje, katerega je mogoče spoznati.

    Hawking niti ni postavljal hipoteze o neobstoju boga, temveč je samo rekel, da ga fiziki za razlago nastanka vesolja ne potrebujejo. Prej bi mu lahko očitalo opiranje na tista antropična načela (kjer je šibko pravzaprav navadna tavtologija, močno pa je teleološko).
    Govor o bogu v zadnji knjigi pa ima – po moje – predvsem ekonomske paradigme ne pa mitoloških.

  • titud je rekel/-la:

    Nastanek vesolja je življenjski problem, ker iz takega kozmološkega pojmovanja oblikujmo tako odnos do sebe kot do drugih: ni isto, ali se razumemo kot rezultat spontanega slučaja ali nekega višjega namena/načrta … Razen če morda zanost in kreacionizem spravimo skupaj v razumevanju spontanosti/naključja kot posledice višjega namena/načrta….

  • zirosi je rekel/-la:

    Mogoče ni isto, je pa vseeno precej nepomembno, saj so bili očitno zadovoljivi tudi najbolj smešni odgovori in rešitve.

    “Slučaj” je pravzaprav v igri že pri našem spočetju ali pa recimo pri nastanku življenja in celi evoluciji. Tukaj ima znanost precej bolj kvalitetne in prepričljive odgovore od raznih pravljičarjev – vsaj po moje tudi zato, ker ostajajo odprti in nedokončni.

  • titud je rekel/-la:

    Spontanost/naključnost nastanka stvarstva, ki se projecira v spontanost nastanka življenja oz. spočetja, je po Habermasu temelj avtonomije (osebne odgovornosti) odrasle osebnosti, saj kreriraje te osebnosti ni v naprej genetsko načtovano v skladu z željami/ambicijami/nameni gentskih staršev. To podlago osebne avtonomije bi utegnil narušti genski inženiring, s katerim bi starši z genskim inženiringom dali ‘vsadit’ otrokom tiste osebneostne lastnosti, ki se jim zdijo ‘perspektivne’ za oroka, se šli neke vrste kreatorje otrokove prihodnosti, za katero bi bili soodgovorni tudi, ko ta odraste (se jim ta ne more prostovljno odreči oz jih prostovljno sprejeti kot npr. tistih lastnosti ki si jih je pridobil z vzgojo)…

  • zirosi je rekel/-la:

    Avtonomija je, skupaj z svobodno voljo, predvsem eden od mitov, ki ga lahko uporablja vsak uporablja kakor mu drago.

    Genski inžiniring je v bistvu že na delu že takoj, ko se odločaš, al bi jo kresnu al ne, zato ne vidim neke bistvene razlike, če bi si človek pri tem pomagal še z znanostjo. Sam vidim bistvo genetskih pedenanj predvsem v tem, da se izognemo raznim prirojenim boleznim in hibam.

  • titud je rekel/-la:

    Itak da je pojmovanje svobodne volje odvisno od konteksta, v katerem je mišljeno. Men se zdi kotekst, po katerem se gensko popravi nagnjenost prirojenim boleznim in hibam čist o.k., ker tega popravka staršem ne moreš za nazaj očitat (nimaš problema s prenosom odgovornosti za ta poseg na starše). Problem s prenosom odgovornosti na starše pa nastane, če ti samo zato, ker to omogoča znanost, starši spreminijo z genskim inženirigom fizične ali psihične lastnosti, ker tega ni mogoče opravičit niti z njihovimi zavestnimi dobrimi nameni. To je druge vrste odgovornost kot je zavestna izbira partnerja za oploditev, ker pri njej gre pri izmenjavi genov še vedno za toliko naključij, da se potomoec v odraslosti počuti kot plod naključja in lahko prezame nase osebno odgornost za to, kaj bo iz sebe naredil (kako bo tako naključno pomešane karte izkoristil…)

  • zirosi je rekel/-la:

    Po moje je to s stališča individuuma, ki se ima roditi samo še en niz naključij, na katere niti pod razni nima nobenega vpliva – je nekaj podobnega, kot bi materi očital, zakaj si je pripustila določenega jebača zakaj ne kakšnega boljšega.

    Pravzaprav zadeva dela tudi v drugo smer, kjer bi se lahko šli očitanje, zakaj niso izkoristili določene tehnologije, če je obstajala možnost…

  • titud je rekel/-la:

    Najamanj kar bi morala zanost zagotovit hkrati z genskim programiranjem zarodka je možmost deprograramiranja, če se izkaže, da je imel program ‘hrošča’ in možnost popravka/nadgradnje, ko/če se model izkaže za ‘zastarelega’, ko doseže odraslo dobo, saj bi le pod tem pogojem lahko postal odgovoren sam zase…

  • zirosi je rekel/-la:

    Z leti se vsi najnovejši modeli izkažejo za zastarele, kar je najbrž stvar entropije, znotraj tehnike pa tudi stvar kibernetične zanke, prek katere se na osnovi izzivanja razpoložljivega vse nenehno izboljšuje.

    Tukaj se – seveda – največ naučimo na napakah. Največja napaka pa je v tem svetu, kjer je sprememba edina nespremenljiva stvar, vztrajati pri nekem zatečenem stanju.

  • zirosi je rekel/-la:

    Dobro zajeto bistvo tega, v kar je dregnil Hawking:

    Strip:

    Moč dokaza

  • titud je rekel/-la:

    Preden se znanost alplicira v prakso kot neka tehnika, ki povzroča neke trajne posledice, bi morala v naprej zagotovit možnost tehničnega popravljanja napak, ne pa v imenu znanosti računat na to, da se taka tehnika po zakonu entropije razvila naknadno ali pa da bo narava kar sama poskrbela za odravo napak. Vmes se lahko zajebe cele generacije podobno kot bi se jih trajno zajebalo z evgeniko, če bi se nacistične ali kake druge elitistične ideologije prepozno razkrile kot napake.

  • zirosi je rekel/-la:

    Znanost kot tehnika deluje v obliki povratne kibernetične zanke – napake je namreč najprej potrebno narediti, šele potem pa jih lahko popravljaš.

    Evgenika je bila skrajno dobronamerna zadeva, ki se je zavlekla globoko v 60. leta prejšnjega stoletja – in glede na stanje po Skandinaviji, se zdi, da je delovala in da niti ni bila tako zelo v celoti zgrešena…

  • robert je rekel/-la:

    khm… mater, kr všeč mi je bilo kako razmišljaš dokler nisi omenil evgenike… no pustmo to… vsak pač vidi zadeve po svoje… spontano :) ali ne. ko gledaš npr dokumentarec o II. s. vojni in poslušaš nemce, ki so takrat bili mladi… njim se je nacizem tudi zdel tako kot praviš “skrajno dobronamerna zadeva”. mal me spominja tudi na “komunjare”, ki so trdili, da je sistem perfekten samo ljudi je treba zamenjat ;)

    “SELF INTEREST IS THE STRONGEST FORCE IN THE UNIVERSE” :D

    nekaj bi še dodal… tako pri znanosti kot pri veri opazimo polarnost… na eni strani institucija in dogma na drugi pa… hja,… življenje, radovednost, srčna etika… no, kar želim povedati je to, da znanstveniki, ki se ukvarjajo s tovrstnimi vprašanji (nastanek, smisel) odkrivajo naravnost neverjetne povezave s starimi izročili in verami.

    in zaključna misel; še najbolj blizu se mi zdi trditev znanega stand-up komedijanta Joe Roagan-a, ki pravi, da dejansko človek o smislu in nastanku ve ravno toliko kot vsak drugi človek, ki je kdarkoli živel :D -nobeden od nas NIMA POJMA :D in vsi se delamo, da vemo kaj delamo :D

    lep pozdrav

    Robert

Napiši odgovor

Modrosti...

Denar poide, pamet pride.

( ljudska modrost)

Iz Twiterja
zirosi: RT @mmirabilis: if u missed it: friday #49 Breakfast of champions :) #dailydoodle http://t.co/pyBg2dIx
9 hours ago
zirosi: Jamskega medveda - se reče tisti kosti, na katero so taminski neandertalci piskali. #jamskega
1 day ago
zirosi: Džez Cerkno!
1 day ago
zirosi: @TeaLogar Kolikor moči toliko pravic...
2 days ago
AngelMist666: @zirosi awe thank you sweetie!! A very nice Happy birthday 2 wake up too:) *Hugs* xxx
2 days ago
  • Občutek mraza in podhladitev Nedelja, 29 januar, 2012
    Zima z rilcem rije in z repom opleta, pravi star slovenski pregovor. In tudi v teh dneh nam menda iz Sibirije pošiljajo še nekaj zimskih temperatur v kompletu z severovzhodnim vetrom. Čeprav je so bile danes jutranje temperature enkrat višje kot včeraj pa je vreme s pomočjo vetra in oblakov naredilo tak mraz, da so […]
  • Z jamarji na Kanin Nedelja, 15 januar, 2012
    Vse skupaj je potekalo nekako v stilu bliskovite akcije: najprej me v petek pod večer pokliče Jokl in me povabi, če bi se pridružil na nekakšen zastonjkarski izlet. Ker se šenkanemu konju ne gleda v zobe, je seveda odgovor bil: itak. Preobrazba Jokl levo, Marko desno Najprej, naj se ve, da – razen po sili […]
  • Mi hribovci Torek, 24 maj, 2011
    Smo fajn ledje pa znamo se opret na roke… taqle mamo… […]
  • Navadna leska – Corylus avellana Petek, 29 april, 2011
    leska (grm) Corylus avellana Leska je za nas gošavce ena od najuporabnejših – takorekoč svetih -  rastlin in je naš najpogostejši grm, tak, da je močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste, ki so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrčasti in na koncu priostreni. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni [.. […]
  • Čemaž – Allium Ursinum Petek, 22 april, 2011
    Medvedji česen so ga poimenovali Rimljani, pri nas pa se čemažu reče tudi divji česen, raste v vlažnih senčnih ali polsenčnih gozdovih. Zel zraste 25-30 cm visoko v velikih količinah, tako da dobimo prave njive. Njegov vonj po česnu je tako močan, da ga lahko zavohamo, še preden ga zagledamo. Požene zgodaj spomladi, junija naredi […]
  • Trobentica – Primula vulgaris Četrtek, 21 april, 2011
    Prva znanilka pomladi, ki je za nas uporabna, je Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris, po slovensko tudi Pomladanski jeglič), ki je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, prepoznamo jo po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do […]
  • Kronika Petek, 15 april, 2011
    Takule je bl… …pa neč drgač […]
  • Pomladanski prvaki Sobota, 19 marec, 2011
    Na prisojni legi zmaga nedvomno pripada trobenticam: ne samo, da so bile prve, brez kakršne koli panike so se prebile tudi čez novo pošiljko snega, osojni zmagovalci pa so nesporno telohi. Prišli so tudi zvončki pa mačice: Teloh   Trobentice Trobentica Pomladanski žafran (ne to niso podleski – obstaja bistvena razlika, o kateri bomo še […]