zirosi

Ali je na tem svetu slučajno še kaj lepšega, kot se naučiti pretepanja in prenašanja bolečine v enem mesecu? Franšiza Karate Kida je že en tak čizburger. Klub temu, da v zadnjem filmu te franšize zablesti Jackie Chan, ki je tokrat postal nekakšen Clint Eastwood, toplo odsvetujem ogled tega filma v kinodvoranah, saj je zadeva dolga več kot dve uri in skrajno hemeroidno patetična.

Seveda pa film vsebuje tudi prave bisere: od tistega, ko Mijagi hišnik pobije muho z navadnim mušnikom namesto, da bi jo med nudlanjem ujel  s paličicami, prek tega, da Kitajci varujejo svet, ker imajo stikala na dovodnem kablu od bojlerja, pa do tega, da je vse kung fu (everything is kung fu).

Vsekakor je vse skupaj ena taka lepa slika the “globalizacije”: The Kid je tokrat črn – z materjo samohranilko, Mijagi je kitajski hišnik s svojimi problemi iz preteklosti, “bad guys” pa so kitajski pionirčki, ki se učijo pri napačnemu učitelju.

________________________________________________________

Vsa čast Dejanu Zavcu, ki je včeraj spet pokazal, kaj je šport. In hvala mojemu očetu, ki mi je nekoč, ko sem prijokal, rekel: “Tomaž, nobenmu ne težit, če pa tebi težijo, vzemi največjo palico in udari z vso silo.”