zirosi

Moja strpnost me je spet pripeljala do obratov, ko sem postal nestrpen. Zadeva je vsekakor kvečjemu dialektična, saj strpnost sama po sebi nikakor ni samo dobra, nestrpnost pa ni vedno samo slaba – takšno posrano slaboumje nam množična trobila skupaj z nesposobnimi politikanti in še bolj nesposobnimi četrtpismeni izobraženci s potrdili iz FDV intenzivno poskušajo vsiljevati že cel teden, po malem pa prav vsak ljubi dan posebej.

Najprej nekoliko etične ontologije: niti strpnost niti nestrpnost sami po sebi nista niti dobri niti slabi (ker gre za dopuščanje, drugačnega, lahko nasprotnega mnenja, nazora, obnašanja, običajev, do nekoga ali nečesa, kar nam je lahko drugo in drugačno); vedno sta dobri ali slabi, zaželeni ali nezaželeni samo in predvsem  v razmerju do nečesa ali nekoga.

Tako se je pač zgodilo tisto, kar se po logiki stvari in urnikov mora zgoditi:

Četrtkova anketa O NAŠI (NE)STRPNOSTI:

ČETRTEK, 01.07. od 5.00 do 9.00
Homofobni napadi, napadi na sodnike, nezaželeni tujci ali pa vsakodnevna nestrpnost na slovenskih cestah. Dr. Janek Musek v knjigi Psihološki portret Slovencev navaja, da “smo Slovenci v mednarodnem nadpovprečju, kar zadeva agresivnost, uporništvo, brezobzirnost in odpor zoper avtoritete”.
Zakaj smo Slovenci nestrpni in katere oblike nestrpnosti najpogosteje opazite?

Zadeva je že na prvi pogled najmanj škandalozna. Vsekakor strpnost do nasilja ni dobra ali zaželena, nekaj povsem drugega pa je z nestrpnostjo na cesti, kjer nikakor ne moremo biti strpni do nekoga, ki krši pravila in nas vse ogroža; tukaj se lepo razkrije cela beda novinarske četrtpismenosti, ki se s pomočjo neke pavšalne ugotovitve iz nekega pavšalnega psihološko-karakternega profila neke ideološke tvorbe, ki nestrpnosti niti ne omenja, sprevrže v vrhunsko neumno vprašanje, s katerim nas apriorno vse po vrsti (Slovence po narodnosti ali pa morda kar vse državljane Republike Slovenije) obtoži, da smo nestrpni – samo še povedati moramo, zakaj in kako.

Zirosi je vsekakor v nadpovprečju, kar zadeva agresivnost, uporništvo, brezobzirnost in odpor zoper avtoritete – še posebej, kadar se gre hlapčevskega Slovenca – prav tako je precej nestrpen, ne mara neumnosti in bulšita ter ne prenese jutranjih anket, ker ga niti najmanj ne zanima, kaj si o čemerkoli mislijo Janez iz Mute, Rok iz Krana in ostala kompanija (naj si naredijo bloge, forume, ali pa kar svoj radio in tam tupijo svoje – lahko jim tudi zirosi tedensko vsak četrtek ob 5:00 zjutraj pošilja anketna vprašanja).

Prav tako pa ne prenesem krivičnega in neumnega posploševanja, ki je pravzaprav induktivna logična napaka: če se, na primer, najde neka osebica, ki se gre pisanje “homofobnih” grafitov ali metanje molotovk, je ta osebica samo 1 ali (100?) od 2 milijonov in če najdeš eno gnilo jagodo v grozdu, to še ne pomeni, da je vse, čemer pravimo “grozdje”, gnilo.

Trenutno kolobocijo lahko do neke mere osmislimo z novinarsko nesposobnostjo lastnega mišljenja, še bolje pa s pogledom na celotno situacijo: vladajoči politikantje pravzaprav ne delajo drugega kot škodo, zato jim vsak takšen “nezaslišan škandal” koristi kot dobrodošlo odvračanje pozornosti (pa kaj je par molotovk v primerjavi z novim TE blokom ali pa vsemi pufi, ki jih bojo še najeli in davki, ki jih bojo dvignili ter birokrati, ki jih zaposlujejo???), zadeva je nadvse koristna tudi za gejevski lobi in sprejemanje družinskega zakona ter za uveljavljanje ideološke fronte proti opoziciji, ki je ravno tako neumna ter škodljiva in bo seveda v takšne vabe zagrizla z vso silo…

2 odzivov na “Četrtkova nestrpnost”