zirosi

Arhiv za julij, 2010

Jasna pa pek

Kuljaj. Najprej mi je bila všeč kot del ekipe najljubšega radia. Nato pa pohotljiva pri čukarjih. Ne vem, kaj mi je bilo, mogoče je za vse kriva banjška planota – ali pa kaj drugega.

Vsekakor smo vsi radi v družbi slavnih, morda pa obstaja še kaj več…

Poglej nadaljevanje

Čarovnikov vajenec

Dobrih petnajst let kasneje z dobrimi petnajstimi kilogrami dodatka, ki se mu reče mišica preživetja, pri slabih 30 stopinjah celzija. Vsak pri normalni pameti, bi se usedel v senco, naročil špricer in počakal, da mine. Kaj se zgodi s človekom, da po vseh teh letih spet prične z odkloni – morda pa sploh nikoli ni zares nehal?

Plezanje je ultimativna oblika gibanja – nikjer ne pride v poštev toliko mišic in nikjer ne pridemo v tolikšni meri v stik s svojo prvobitno naravo – tisto opičjo, ki se boji padca in uživa v tem, da spleza nad ostale.

Poglej nadaljevanje

V neki prejšnji državi SFRJ se je veliko govorilo o bratstvu in enotnosti in solidarnosti – nekako tako: vsi za enega, eden za vse. Seveda je iz tega nastalo kar nekaj vicev in šal, na primer: vsi za enega, eden pa zase in seveda smo vsi bentili čez lene južnjake ter si nekako prizadevali za pravičnost in vsaj nekaj enakosti.

Poglej nadaljevanje

Pravi predsednik DNS Grega Repovž ob prodaji Večera in z njim se vsekakor strinjam, tako kot me skrbi zaskrbljenost strokovnjakinje, prisesane na državne prsi. Vse je res popolnoma netransparentno in čudno. Ta posel je ničen, nehajmo blefirati.

Poglej nadaljevanje

Moja strpnost me je spet pripeljala do obratov, ko sem postal nestrpen. Zadeva je vsekakor kvečjemu dialektična, saj strpnost sama po sebi nikakor ni samo dobra, nestrpnost pa ni vedno samo slaba – takšno posrano slaboumje nam množična trobila skupaj z nesposobnimi politikanti in še bolj nesposobnimi četrtpismeni izobraženci s potrdili iz FDV intenzivno poskušajo vsiljevati že cel teden, po malem pa prav vsak ljubi dan posebej.

Poglej nadaljevanje