zirosi

estetika tantre

Najprej naj povem, da idrijska čipka ne obstaja. Klekeljni pa so vedno v parih. In častna pokroviteljica Katarina Kresal ne zna klekljati – čeprav se ne spozna na klekljanje, se pa spozna na čipkasto (spodnje) perilo, zato je vsekakor najboljši možni častni pokrovitelj – poleg tega pa navijač Borut Pahor nima časa…

O klekljanju sem nekaj malega nekoč nedolgo tega že povedal. Tudi tedaj sem že izpostavil, da obstaja čisto estetska plat zadeve – taka, ki lahko preseže kič in zaobseže bistvo lepega, preko sublimnega prav tja nekam v čudenje, kako je to možno, zakaj sploh kaj je, zakaj ni raje nič in zakaj sploh nekaj je in zakaj je tako lepo.

Najprej je seveda delo – zirosi, o klekljanju ve veliko več kot vsi ostali – več kot Katarina Kresal in slovenski FBI skupaj. Nekoč so ga celo učili tistih osnovnih vozlov (klekljanje je v svojem bistvu prepletanje niti – nekje vmes med tkanjem in vozlanjem), vendar me je tedaj zanimala samo ena nit -pa ne tista rdeča – tista, na kateri je na koncu trnek, na trnku vaba…

Najprej se poleg punkla (lahko bi mi rekli “blazina” – zadeva, na katero se kleklja), jerbasa (bi miu rekli “košarica, v katero je punkelj vmeščen”) in klekejnov (tiste zadeve, ki jih klekarice premetavajo po rokah) in cvirna . Seveda povprečneži za vse skupaj potrebujejo tudi načrt – reče se mu “papirc”. Potem seveda ne gre brez obveznih bucik, nespretne klekljarice pa si pri pretikanju nitk pomagajo tudi z nekakšnimi kvačkami (spretne to naredijo z bucikami).

Glavna naprava vsega skupaj pa je – človek ; ponavadi so to ženske, obstajajo pa tudi odstopanja. Vse skupaj se začne že zelo zgodaj:

taq se tu nardi awiš...

V ranih mladih letih (tam, kjer se dela izbira med lovci in nabiralci).

In vsekakor so te čipke idrijske toliko, kot je tokaj madžarski. Idrci so kopali rove in izkopavali živo srebro, njihove ženske pa so doma delale žlikrofe, dokler niso ugotovili, da v Žireh poleg čevljev, pretepov in puntov znajo še nekaj drugega – babe tudi kleklajo. In tako so pač o njihovi stari navadi izvedli industrijsko špijonažo, si priskrbeli papirce znanje in ostali material, na koncu pa vse skupaj razglasili za svoje…

Kakorkoli že; glede nato, da je v Žireh največ slikarjev na prebivalca, je vsekakor jasno, kdo je plonkal kaj od koga in kako.

Obstaja pa še tretja plat vozlanja (poleg praktične in pokvarjene): tantra, ki pomeni statve, statve, ki pomenijo tkanje in produkt, ki ima vsaj dve plati, poleg vsega pa je vse prepleteno: spodnje niti postajajo zgornje in zgornje spodnje…

Nekaj takega sem začutil včeraj ob obisku postavitve v galeriji:

Galerija Črni Orel: Ris, risba - čipka

Tako pa so stvari videne z moje strani prek tistega nabloganega gizmota:

[View with PicLens]

12►

En odziv. na “Čipke razne”