Poprotestni nesmisli

Moje napovedi se uresničujejo kar zaskrbljujoče dobro. Poleg tega smo dobili kar nekaj patoloških nesmislov naše “demokracije”, ki jih je ta dogodek naplavil na površje: nekaj pijanih mladoletnikov, ki je “brutalno napadlo hram naše demokracije” (Pavel Gantar) in izvajalo “politično nasilje” (Danilo Türk), je povzročilo za nekih 27.000 evrov škode, en sam izlet Danila Türka v Sarajevo pa nas je stal 95.000 evrov – brez upoštevanja učinka na globalne podnebne spremembe.

In če pomislimo, so mogoče protestniki k celo prispevali k tako opevanemu BDP, saj bo nekdo z odpravljanjem povzročene škode celo zaslužil in seveda najbrž plačal davke in prispevke – učinek bo najbrž zelo enakovreden predsednikovemu…

Govori se tudi o 160.000 € zavrženih toplih malic, za kakršne so šli na protest dijaki, hkrati pa se daje milijonsko odpravnino nekomu, ki je NLB uspešno vodil do stanja za ponovno dokapitalizacijo. Da o 2 milijardah €, ki smo jih menda preplačali za naše avtoceste in 400 milijonih, ki jih bomo najbrž podarili Grkom, kateri imajo precej višji standard kot mi,  niti ne govorimo.

Govori se tudi o 15 milijonih €, ki jih pobašejo študentske organizacije, le malo pa se govori o milijonih, ki jih država ni pobrala od tistih, ki ne plačujejo raznih prispevkov (junija lani 160 milijonov evrov neplačanih socialnih prispevkov), o milijonih, ki so namenjeni za plačevanje lizingov raznih prijateljev ali pa so namenjeni za obrambo naše domovine kje v kakšnem Afganistanu – da o mega ugodnih nakupih oborožitve niti ne govorimo.

Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je izrecno proti vsakemu nasilju, hkrati pa očitno ni bil tako proti, ko so čredi, ki je bila tik pred stampedom, postavili ograje, skupaj z do zob oboroženimi robokopi. Še več: rekel je, da je bil pripravljen tudi sprejeti delegacijo protestnikov – sprejel  jih je z ograjami in do zob oboroženimi policaji, ki nikogar niso spustili čez . Vsekakor eklatanten primer zavračanja nasilja in vodenja socialnega dialoga.

Naravnost simptomatično pa je podajanje krivde: preprosto dejstvo je, da so študentje napovedali proteste proti malemu delu (za zdravo pamet je žaljivo tudi zagovarjanje tega zakona, da je za študente dober – razen moralnega občutka, da lahko prispeva v državne vreče brez dna, od katerih najbrž ne bo nikoli imel nič: študent, ki je v povprečju prek študentskih napotnic zaslužil 440 evrov neto na mesec, bo v primeru uvedbe malega dela zaslužil v povprečju le 365 evrov neto na mesec – ob dejstvu, da je danes vse ceneje, kot je bilo včeraj, v planu pa so tudi dodatne vladne pocenitve energentov in najbrž po grškem zgledu še kakšno nižanje DDV – ob tem pa bo zaradi prispevkov, ki jih prinaša zakon o malem delu, za delodajalca v povprečju za skoraj 70 evrov dražji kot sedaj) in da so jih bili pripravljeni tudi odpovedati, če se zakon umakne -  zdaj naenkrat zatrjujejo razni ministri, da zakon sploh še ni v parlamentu in da so se oni vedno pogovarjali. Temu se reče socialni dialog, v katerega se veliko vlaga – tako kot v žuganje s prstom na študentski tržnici. Izbira je tukaj nekako podobna izbiri med tem ali naj človeka boli vrat ali glava; povsem racionalno je, da človek izbere manjšo bolečino in manjše “davke” – vse ostalo so prazne obljube in populizem.

Simptomatično oblastniška pa je tudi tista Gantarjeva izjava, da tisti, ki meče jajca že ne more biti lačen, pri čemer je zanimivo predvsem to, da je bil ravno Gantar v skupini tistih, ki so se zgražali nad izjavo nekdanjega mandatarja Janeza Janše, ko je govoril o tem, da sploh še ni tako slabo, dokler imamo štruce kruha, ki ležijo po smetnjakih – kar je očitno podoben oblastniški paradoks, ki ga urbana legenda pripisuje neki kraljici.

______________________________________________________

Tistemu, ki je brez greha, ostanejo samo še jajca in kamenje – ostali imajo vsaj pendreke in pištole (nekateri imajo to v kompletu z ograjami in organi pregona). Če pred deročo vodo postaviš jez, se nikakor ne smeš čuditi, ko voda vdre čezenj. Tukaj je zares samo en krivec – to je “oblast” ter njen način komuniciranja in reševanja tega, čemur rečejo kriza. Vsekakor ni krivo pročelje parlamenta ali kamenje z jajci, krivi so tisti, ki niso hoteli slišati žvižgov, ki so jim bili namenjeni – tisti, ki bodo sedaj vse skupaj izkoristili, nekoliko pomoralizirali in glave potisnili še globlje v pesek kriznega “meneđmenta” ter po možnosti obtožili “pijano drhal” in njihove koristoljubne kolovodje tudi za katastrofalni 20 mestni zdrs Slovenije po lestvici konkurenčnosti. In tako naprej do naslednje poplave…

11 odzivov na “Poprotestni nesmisli”

  • Martin je rekel/-la:

    Tako je! Dabar si to napisal!

  • jin je rekel/-la:

    Zanimivo, da se zdaj parlamentu reče hram demokracije, čeprav to ni ravno institucija z najvišjim zaupanjem javnosti v Sloveniji.

    Itak pa, če boo jutri demonstracije sindikatov, bodo po njih tolkli, češ da ga samo pijejo in žrejo, če bodo protestirali učitelji, si bodo zmislili nekaj drugega. Politične in medijske elite bi vedno rade, da je narod čim bolj tiho in se ne upira.

  • zirosi je rekel/-la:

    Se mi zdi, da počasi razpada ta fasada – dobro plačani uradniki, ki glasujejo na palec, vam krojijo usodo…

    Niso vredni niti simboličnega jaca ne – vsaj po moje ne…

  • jin je rekel/-la:

    Mislim, da so jajca po 30 centov, torej to ni neka vrednost. Če jih kupiš deset in vržeš v parlament, mislim. Koliko fotokopij kakšne debele skripte je to?

  • zirosi je rekel/-la:

    Me je že večkrat presunilo, da bi se pravzaprav našemu političnemu sistemu moralo reči birokracija, ne pa demokracija: skupaj s paradoksom, voljenih, predobro plačanih uradnikov, ki se jim reče poslanci, so neskončni kupi papirja edini proizvod – pri tem, da se nenehno govori, kako smo v nekakšni elektronsko računalniški dobi, se ti kupi papirja nenehno večajo. Pri tem pa je tudi nekakšno dejstvo, da je ta današnji tisk – še posebej fotokopirni – skrajno neobstojna zadeva…

    Če potegnemo črto, ob tem dogodku politikom dejansko ni uspelo opraviti nobene samorefleksije, temveč je vladna stran (skupaj s svojimi skoraj bebavimi podporniki, ki so šli tako daleč, da so za vsem skupaj videli kar “princa teme”) vse skupaj izkoristila kot vodo na svoj mlin, opozicija pa za svoje potrebe.

  • titud je rekel/-la:

    Študentsko delo že skoraj 50 let opravlja funkcijo ultraliberalnega korektiva togega in zbirokratiziranega ‘trga’ delovne sile. V socializmu je bila to skorajda edina oblika fleksibilnega dela, ki je omogočala premoščanje sezonskih in drugih nihanj ekonomije, hkrati pa je opravljalo tudi funkcijo socialnega korektiva s tem, da je omogočala dostopnost študija celotni populaciji kljub nizkim plačam in socialnim transferjem (štipendijam, otroškim in drugim dodatkom, nevlaganju v študenstke domove in prometno infratsruktoro za dostopnost univezitetnih centrov). Po osmosvojitvi je s privatizicjo študenstkih servisov (ob zajamčeni koncesijski dajatvi) postalo študenstko delo močna/vplivna gospodarska panoga in valilnica privatnih ‘kavzištudenstkih’ ŠOU dejavnosti (turizem, zabava, gostinstvo, založništvo in ‘kultura’), ki je omogočila tudi poslovni razcvet (ultraliberlizacijo) izobraževalnih inštitucij na podlagi ‘izrednih’ študentov in dijakov. Študentsko delo je tako postala valilnica prekernih delavcev, ki s svojo delovno učikovitostjo in svojo fleksibilnstjo vzdržujejo zelo učinkovit paralelni ultraliberalni model gospodarstva, na katerem lahko parazitira celoten sistem sindikalno zaščitenega javnega sektorja in starega (industrijskega) delavstva. Prišlo je do paradoksa, ko je napad na ‘priviligeje’ izhajajoče iz študentsekga dela, hkrati napad na sindikalno zaščitene privilegije javnega sektorja in industrijskega delavstva, saj bi se perkerizacija, ki je sedaj omejena na študentsko popupulacijo, z malim delom porazgubila po vsej delovno najbolj aktivni popoulaciji. Ker obstaja vsaj minimalna potencialna nevarnost, da se prekerni delavci, organizirni znotraj študentskih organizaij (kakršnekoli že so), zavedo svoje prekernosti in s tem postanejo ‘subjektivna sila’, ki utegne z branjenjem svojih ‘privilegijev’ ogroziti stabilnost dualnega sistema, na katerem je utemeljen socialni mir (in na njem politična legitimnost vakršne vladujoče politične garniture), je vsako kolikor toliko organizirano ‘razgrajanje’ mladcev treba takoj razglasiti za vandalizem, ga kriminilizirati in mu s tem vzeti vsako politično ligitiminost…

  • jin je rekel/-la:

    Ja, papirja je vsak dan več. Problem je v tem, ker si birokracija zmišljuje vedno nove naloge, zaradi česar je potrebno več in več ljudi, ki imajo skrajno zakomplicirane naloge, ko bi lahko bilo vse preprosto. Rešitev je v poenostavljanju, da bo manj ljudi naredilo več in bo manj papirja, dokumentov, itd…

  • zirosi je rekel/-la:

    V bistvu se v veliki meri strinjam s tem, da so servisi kot taki postali problem – čeprav tukaj s študentskega stališča gre za provizije, ko je načeloma popolnoma vseeno, komu se plačuje provizije, samo da so čim manjše. Tudi ni videti, da bik pri malem delu kakorkoli bolje ali drugače obvladovali vse skupaj – konec koncev bojo isti, ki nenadzorujejo sedaj, nenadzorovali vse skupaj še naprej (če ne morejo nadzorovati 100.000 študentov, kako bojo nadzorovali 500.000 malih delavcev?)…

    Eden večjih nategov pa je, da ta nova rešitev karkoli rešuje, razen, da prerazporeja, draži in omejuje – pravzaprav samo še poslabšuje vse skupaj, saj je pri malem delu teoretično povsem mogoče, da bo nekdo delal malo delo najprej kot dijak/študent, nato kot brezposeln in na koncu še kot upokojenec. Tako smo dobili nekakšno uvedbo nekakšnega mezdnega sistema.

  • titud je rekel/-la:

    Študenstki servisi so birokratski postopek posredovanja del z elektronskim poslovanjem (zaradi medsebojne konkurenčnosti) poenostavili (in pocenili z namenom ustvrjanja profita iz s koncesije zagotovljene provizije) do skrajnih meja učinkovitosti, tako da niti študentje niti delodajalci nimajo več praktično nobenih biroktatskih preprek. Zakon o malem delu z obljubjeninjem skupne/enotne baze (centralnega registra podatkov o statusih malih delavcev in evidence opravljenih ur) določene birokratske ovire sicer odpravlja oz. jih agencijam ne nalaga na novo, vendar bodo dodatno birokratsko obremenili delodajalce (npr. nakazovanje zdravstevnih in pokojninskih prispevkov, koncesjkih in davčnih dajatev, izstavljanje računov in nakazila študentom). Delodajalci bodo na agencije za posredovanje dela sicer lahko prenesli ta zoprna posla, vendar bodo te pač postavile svojo tarifo in s tem dodatno obremenile že tako za več dvakrat podražene dajatve za študetsko delo (od sedanjih 17% na tja do 40%), zaradi česar bo malo delo čisto izgubilo svoj smisel. Izenačeno bo z ostalim mezdnim delom oz. bo sedanje mezdne delavce silil v položaj malih delacev in obratno kot trdijo predlagatelji. da bo približeval male delavce tistim s trajnjšimi oblikam zaposlitve…

  • zirosi je rekel/-la:

    Zadeva je enostavna: jst delodajalec, bom dal malo delo, svojemu sužnju po najvišji ceni, hkrati pa se bom z njim dogovoril za najnižjo urno postavko – zagotovo pa bova oba zelo zainteresirana za vsakršne blagovne menjave…

Napiši odgovor

Modrosti...

Kadar notranja situacija ne pride v zavest, se zunaj pojavi kot usoda.

( C.G. Jung)

Iz Twiterja
AngelMist666: @zirosi Hmm sarcasm ?? ;) Lol
3 days ago
zirosi: @RagnarBelial :D pri turih se začne...
4 days ago
RagnarBelial: @zirosi Se posebej, ce imas kake velike mozolje, ker lahko pocijo ..
4 days ago
zirosi: @RagnarBelial Boljš kot pa kamen v hrbet. ;)
4 days ago
zirosi: Še kukri da se spolira pal pa akcije! (mesarjeu kvartet je pa itak že dast nabrušen)
4 days ago
  • Občutek mraza in podhladitev Nedelja, 29 januar, 2012
    Zima z rilcem rije in z repom opleta, pravi star slovenski pregovor. In tudi v teh dneh nam menda iz Sibirije pošiljajo še nekaj zimskih temperatur v kompletu z severovzhodnim vetrom. Čeprav je so bile danes jutranje temperature enkrat višje kot včeraj pa je vreme s pomočjo vetra in oblakov naredilo tak mraz, da so […]
  • Z jamarji na Kanin Nedelja, 15 januar, 2012
    Vse skupaj je potekalo nekako v stilu bliskovite akcije: najprej me v petek pod večer pokliče Jokl in me povabi, če bi se pridružil na nekakšen zastonjkarski izlet. Ker se šenkanemu konju ne gleda v zobe, je seveda odgovor bil: itak. Preobrazba Jokl levo, Marko desno Najprej, naj se ve, da – razen po sili […]
  • Mi hribovci Torek, 24 maj, 2011
    Smo fajn ledje pa znamo se opret na roke… taqle mamo… […]
  • Navadna leska – Corylus avellana Petek, 29 april, 2011
    leska (grm) Corylus avellana Leska je za nas gošavce ena od najuporabnejših – takorekoč svetih -  rastlin in je naš najpogostejši grm, tak, da je močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste, ki so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrčasti in na koncu priostreni. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni [.. […]
  • Čemaž – Allium Ursinum Petek, 22 april, 2011
    Medvedji česen so ga poimenovali Rimljani, pri nas pa se čemažu reče tudi divji česen, raste v vlažnih senčnih ali polsenčnih gozdovih. Zel zraste 25-30 cm visoko v velikih količinah, tako da dobimo prave njive. Njegov vonj po česnu je tako močan, da ga lahko zavohamo, še preden ga zagledamo. Požene zgodaj spomladi, junija naredi […]
  • Trobentica – Primula vulgaris Četrtek, 21 april, 2011
    Prva znanilka pomladi, ki je za nas uporabna, je Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris, po slovensko tudi Pomladanski jeglič), ki je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, prepoznamo jo po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do […]
  • Kronika Petek, 15 april, 2011
    Takule je bl… …pa neč drgač […]
  • Pomladanski prvaki Sobota, 19 marec, 2011
    Na prisojni legi zmaga nedvomno pripada trobenticam: ne samo, da so bile prve, brez kakršne koli panike so se prebile tudi čez novo pošiljko snega, osojni zmagovalci pa so nesporno telohi. Prišli so tudi zvončki pa mačice: Teloh   Trobentice Trobentica Pomladanski žafran (ne to niso podleski – obstaja bistvena razlika, o kateri bomo še […]