zirosi

Najbrž smo vsi lahko navdušeni nad razlago kakšnega ekonomista, ko pove, da nas bo članstvo v EU vsakega stalo dodatnih 6 € na mesec, zato, ker preveč plačani EU birokrati niso opravili svojega dela in so nasedli grškim lažnivcem ter jim skovali evre s kljukicami. Razburjenje je vsekakor na mestu, spodnja sličica pa je samo za tiste z najbolj trdnimi živci, saj prikazuje še ostale morske prašičke v skupni navezi.

Vir: nytimes.com

Evropska mreža pufa

Slikica načeloma sploh ne potrebuje komentarja in čeprav je valuta $ je ničel najbrž več kot dovolj. Glede na to, da so podatki za 31. december 2009, najbrž pretvorba v € niti ni potrebna. Grčija je vsekakor najmanjši odojek znotraj te prašičje mreže: s skupnim dolgom 1400 milijard so v vodstvu naši zahodni italijanski prašički, tesno za petami jim s 1100 milijardami sledijo španski prašiči, ki pravijo, da sploh ne bojo zaprosili za 280 milijard pomoči, za njimi sledijo Irčki z 867 milijardami, pravi reveži pa so Portugalčki z borimi 286 milijard pufa. Pri vsem skupaj je vsekakor najbolj zanimivo to, kako so si prašički dolžni najprej med seboj, potem pa še vsi skupaj predvsem Nemčiji, Britaniji in Franciji. Precej švejkovsko pa je slišati tudi kakšen Olli Rehn, ko zatrjuje, da sploh ni panike, češ: “Grčija je edinstven primer,” grški scenarij se ne more ponoviti…

Reševanje Grčije v tem kontekstu nekako postaja predvsem reševanje lažnivih in kradljivih politikov ter nemških, britanskih in francoskih bank. Kolikor vem, si Grki niso sposojali pri NLB – pa če so si, potem je vseeno laže še nekajkrat sanirati NLB, kot pa Grke. Če hoče Merklova reševati nemške in ostale svetovne banke z denarjem Nemcev, ji tega res ne smemo braniti.

Katerim bankam so torej Grki dolžni?

Načeloma pa je zadeva z naše slovenske strani enaka čisti neumnosti: na eni strani imamo Križaniča, ki razlaga, kako bomo pravzaprav profitirali, saj bomo vzeli samo nov puf in ga za 1% višje obresti dali naprej (vsekakor genialna ideja – kako to, da se tega ni spomnil že prej pri Islandiji ali Ameriki, saj bi lahko cela Slovenija živela od najemanja in oddajanja pufov), na drugi strani pa so vsi ostali, ki pravijo, da tega denarja ne bomo nikoli videli. In na tretji strani je še čisto navadna zdrava pamet, ki pravi, da najemanje pufa samo zato, da bi reševal nekoga drugega, ki se je v težave spravil z najemanjem pufov, ni pametna zadeva – še posebej, če si tudi sam že zapufan do vratu.

Če smo realni, so pravzaprav Grki skupaj z ostalimi obmorskimi prašički “uvozili” ameriško krizo sem – in vse skupaj še najbolj kaže na to, da se tukaj prava zadeva šele začenja; še večja verjetnost pa je, da se začenja kar svetovna kriza II. del.

PIIGS oziroma prašički pa imajo poleg EU zastave, vzajemnih dolgov in upnikov še nekaj zanimivih skupnih točk: prva zanimivost, ki jo opazimo pri prašičkih pa je, da vsi živijo ob morju, da so vsi zelo resni “tradicionalni” kristjani (Grčija je edinstven primer, ker so tam za razliko od ostalih prašičkov pravoslavci ne pa katoličani) in da so vsi člani prestižnega elitnega kluba za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD, v katerega bodo po zaslugi naših modrih voditeljev kmalu povabili tudi nas.

13 odzivov na “Evropska mreža dolga”