Arhiv za maj, 2010
Reklama neke naftne družbe
Čeprav je vse skupaj velikanska ekološka katastrofa pa ta reklama iz leta BP 1999 prikazuje kako cinično kruta je lahko povezava med jezikom in zunanjo realnostjo:

-
Na ameriške obale dostavljamo nafto.
Na ameriške obale dostavljamo nafto.
Poprotestni nesmisli
Moje napovedi se uresničujejo kar zaskrbljujoče dobro. Poleg tega smo dobili kar nekaj patoloških nesmislov naše “demokracije”, ki jih je ta dogodek naplavil na površje: nekaj pijanih mladoletnikov, ki je “brutalno napadlo hram naše demokracije” (Pavel Gantar) in izvajalo “politično nasilje” (Danilo Türk), je povzročilo za nekih 27.000 evrov škode, en sam izlet Danila Türka v Sarajevo pa nas je stal 95.000 evrov – brez upoštevanja učinka na globalne podnebne spremembe.
Lipicanci
Menda so danes nekateri tudi praznovali – 430 letnico kobilarne Lipica. Konj je plemenita žival, čeprav zelo plašna in precej neumna. Ampak vseeno je na njem nekaj posebnega in dejansko bi Slovenci namesto raznih čukastih panterjev ali golfistov za svoj simbol vzeli Lipicanca – nekako tako, kot Edvard Kocbek v enem izmed najboljših komadov, kar jih je svet slišal:
Najbrž ne bojo dojeli
Prvi odzivi naših najvidnejših predstavnikov so zaskrbljujoči. Zdi se namreč, da so že zajezdili moralistično legalističnega vraga in da bojo s podporo moralističnih kruljačev popolnoma spregledali sporočilo, ki ga prinašajo današnje vandalistično škandalozne demonstracije. Raje bojo kot noji potisnili glave v pesek in vse skupaj izkoristili za nadaljnje krčenje študentskih in dijaških pravic.
Lažnivke vs. lažnivci
Po neki najnovejši raziskavi, naj bi moški lagali pogosteje kot ženske, ženske pa naj bi lagale bolje. Vendar pa se znotraj takšne ugotovitve nahaja tudi določeno protislovje: če ženske lažejo bolje, potem lahko lažejo tudi več, saj je manj možnosti, da bi jih na laži dobili. Najpogostejši izgovor za laž pa je prizanašanje pred bolečino – res je: resnica boli.
Veleizdaja?
Menda so padale pretežke besede, ko so jih trije modri nekoliko naložili predsedniku vlade, Borutu Pahorju, kar je intervjuju za pretiravanje označil tudi dr. France Bučar. Da pa je stanje zelo resno, morda kar akutno pa lahko sklepamo iz obnašanja samega predsednika vlade. Pa ne samo iz obnašanja, še huje je to, kar nam pove naš prvi minister sam.
Trojica veličastnih borcev za našo usodo
Glede podpore arbitražnega sporazuma obstaja tudi nekakšna “verska dilema”. Če človek za trenutek izključi svoje možgane in se vpraša: “Komu naj verjamem?” Ali naj verjamem borcu in pravniku dr. Francetu Bučarju, ki se je za to državo že boril s puško v roki, ali pa diplomantu FDV Pahorju, ki že celo življenje pretepa z drugimi kurci po koprivah, med svoje velike dosežke pa lahko šteje tudi to, da je izpraznil veliko pločevink Red Bulla, pokuril par kil kreme za porjavitev ter se naučil zavezati kravato.
Kako lepo so jih stari borci za Slovenijo naložili temu “predsedniku vlade” po riti:
Hiša pa šiht
Vsekakor vrhunska zadeva:
New Hit
Zvijezda Kanade i Amerike Ekrem Jevric Gospoda
Kuca poso
Zakaj sem proti temu arbitražnemu sporazumu
Najprej in predvsem zato, ker ne maram, da me ima kdorkoli apriorno za idiota, tako za idiota v izvornem pomenu besede (za nekoga, ki preprosto nima pojma), nato pa še za idiota v smislu mentalno zaostale osebe. Nato pa še zaradi vsaj sedmih drugih razlogov. Vse to nam je predsednik vlade Borut Pahor ob zagovarjanju Arbitražnega sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško večkrat nazorno dal vedeti.
Evropska mreža dolga
Najbrž smo vsi lahko navdušeni nad razlago kakšnega ekonomista, ko pove, da nas bo članstvo v EU vsakega stalo dodatnih 6 € na mesec, zato, ker preveč plačani EU birokrati niso opravili svojega dela in so nasedli grškim lažnivcem ter jim skovali evre s kljukicami. Razburjenje je vsekakor na mestu, spodnja sličica pa je samo za tiste z najbolj trdnimi živci, saj prikazuje še ostale morske prašičke v skupni navezi.