zirosi

iz zasede

Zadnje objave:

Kategorije

Povezave

Simple shop

Bodi kul, bodi Simple. Simple Shop

Žižkov izbruh

Četrtek, 29. april, 2010 | Avtor: zirosi

Na hrvaškem se se je streslo in kadilo – pol ducata hrvaških doktorjev vseh profilov in usmeritev se je spopadlo z naravno katastrofo, v obliki našega svetovno znanega filozofa Slavoja Žižka. Tudi, če se človek v ničemer ne bi strinjal z njim mu je potrebno priznati, da obvlada. Celotno znanstveno in širšo srenjo je nakuril z analizo vulkanskega sporočila in izjavami kot, Nehajte jim verjeti: ozonsko luknjo vidijo samo znanstveniki.

Celotno mojstrovino z mastnim naslovom VULKAN NAM JE POSLAO VAŽNU PORUKU: Prestanite im vjerovati: Ozonsku rupu vide samo znanstvenici, si lahko preberete tukaj. Odziv je bil huronski že s strani četrtpismene javnosti, nič kaj bolje pa se niso odrezali niti “znanstveniki”, saj so večinoma precej gladko nasedali njegovim provokacijam.

Žižkov tokratni izbruh je zaneslo celo v Slovenijo, kjer so še posebej zanimivi kometarji razumnikov pri Požarju, tesno za petami pa jim sledijo možganski trusti s Siola.

Načeloma pa se vse skupaj bere kot precej klasični Žižek z nekoliko bolj ekološko-katastrofičnim zasukom, ki pa pravzaprav niti ni novost. Omembe vredno je morda njegovo izpostavljanje dveh plati argumentacije, ki sta se bili med sabo, tiste znanstveno-varnostne in tiste druge ekonomske. In pa seveda osupljiv konec s predlagano rešitvijo, ki nikakor ne zanika svoje podobnosti s komunizmom.

Objavljeno v Fenomeni, Filozofija | Oznake: izbruh, Jutarnji list, Slavoj Žižek, vulkan, Žižek

10 odzivov na “Žižkov izbruh”

titud je rekel/-la:

Petek, 30 april, 2010 ob 10:51

Kolikor sem uspel pregledat strokovne komentarje, so se kritiki najbolj obdregnil ob Žižkovo po njihovem mnenju (milo rečeno) neustrezno pojmovano vlogo zanosti. Pripisujejo mu nepoznavnaje vloge sodobne znanosti oz. podrejanje po Žižkovo pojmovane vloge znanosti ideologiji, ki je zgrešena bodisi zaradi njegovega nepoznavanja te vloge bodisi zavestnega popačenja zaradi podrejenosti tej idelogiji. Toda če kaj, potem je Žižkek vrhunski (znanstevni) poznavalec ideologije, tako da bi njegovo ideološko opredeljevanje do vloge zanosti (oziroma očitano podrejanje znanosti njegovi ideologiji) njegovi kritiki (strokovno popolnoma nepodkovani o sami ideologiji) morali zagarbiti z obema rokama, s čimer bi dosti več prispevali k lastni strokovnosti (in s tem ugledu znanosti) kot pa z branjenjem lastnih (šalabajzerskih/amaterskskih) ideloških pogledov na sodobno zanost.
zirosi je rekel/-la:

Petek, 30 april, 2010 ob 11:52

Po moje so v tem primeru večinoma absolutno sfalili – Žižek se ni postavil na trdno stališče, da je to njegovo lastno videnje znanosti, temveč je napadel tisto najsplošnejše stališče, za katerega se ponavadi reče mi; Žižek niti ni napadal vloge znanosti temveč bolj kot ne ideologijo, ki znanost izkorišča za svoje namene. Tako so pravzaprav večinoma vsi pretepali po nekakšni podtaknjeni oslovi senci, nekateri pa so vse skupaj vzeli celo osebno – kot, da bi Žižek napadel njih in da so sedaj oni dolžni braniti znanost pred krvoskrunstvom in pravzaprav še potrdili Žižkovske absurdnosti in namigovanja.
titud je rekel/-la:

Petek, 30 april, 2010 ob 13:37

No, izkoriščnaje znanosti (z očitkom Žižku, da ji pripisuje nezmožnost, da opravlja vogo kot jo ji ‘mi’ pripisujemo) za svoje ideloške namene so Žižku očitali prav tisti, ki se identificirajo s tem ‘mi’. Ideološkost tega ‘mi’ so torej izkazali prav znanstveniki, ki vlogo znanosti določajo v skladu s svojimi nameni, torej v skladu z lastno (šalabajzersko/atmatersko) ideologijo, ki s samo znanostjo nima nobene zveze, saj seveda ne gre za znanstveno motreno ideologijo žižkovega kalibra. Znanstveniki, ki krizirajo Žižkov ideološki pogled na znanost, enačijo svoj lasten (ideološki) pogled pogled na znanost z znanostjo samo, zato kritiko tega pogleda (ki razkriva njegovo neznanstvenost) napačno jemljejo kot krtiko znanosti same. Men se zdi čist o.k., da so se oglasili, saj doslej sploh ‘niso vedeli, kaj ne vedo’…
zirosi je rekel/-la:

Petek, 30 april, 2010 ob 14:18

Ravno to je lepota žižkovske dialektike: da jih je razglasil za nezmožne, potem pa so se začeli prek časopisov prepirati z njim, da niso nesposobni – čeprav je pravzaprav Žižek rekel predvsem to, da nam Vulkan vsem sporoča, da samo znanstveniki vidijo, stvari, ki jih vidijo samo oni. In da vulkan še pove, da obstajajo stvari, glede katerih ne morejo storiti ničesar…
Donkarlos je rekel/-la:

Petek, 30 april, 2010 ob 14:20

Da je žižek bukselj sem vedel in sumil že prej, a sedaj imam še 100% dokaz.

Lep dokaz kaj se zgodi, če umniki kot so Stalin in Hitler, ki sta zanikala relativnost začneta pametovat.

Hvala Bogu imamo demokracijo ne pa komunizem. sicer kapitalizem ni vedno idealen, a ko vidim te ideologe komunizma, kot so žožek, sem vsak dan večji vernik DEMOKRACIJE in tržnega gospodarstva!

LP
Štefan je rekel/-la:

Petek, 30 april, 2010 ob 23:39

Jaz pa verjamem, da Žižek ne vidi ozonske luknje. Je tudi najbrž nebo!
donkarlos je rekel/-la:

Sobota, 1 maj, 2010 ob 12:51

Štefan, super opazka. HI HA HA Dober humor.

SREČNO
bp je rekel/-la:

Ponedeljek, 3 maj, 2010 ob 10:06

Pred časom je tudi mene prijelo, da bi malo izbruhnil, ko sem bral na drugidom.net ob debati o podnebnih spremembah Juretove peer-review-cure-it-all poglede. Žižek te moje tedanje občutke in pomisleke do zdaj še najbolje artikulira.

Dokler je znanost neke vrste povečevalno steklo v naravne in družbene pojave, dokler razlaga “za nazaj”, nimam s tem nobenih problemov, ko pa začne zavzeto napovedovat prihodnost oziroma usmerjat naše aktivnosti, akcije, politiko, pa je po mojem vedno koristna zdrava mera skepse, tako kot pri vseh šlogarcah, vračih, prerokih, mesijah, nostradamusih in podobnih.

Obstaja kup znanstvenikov, ki imajo krasne ideje, kako zmanjšati učinek tople grede na zemlji, ki nam menda povzroča težave, z raznimi velikopoteznimi inženirskimi ali pa kar teraformnimi podvigi, vedno se najde tudi par kolegov, ki mislijo podobno, pa imaš še famozni peer-review, vendar pa je čisti hubris, če kdo misli, da lahko predvidi _vse_ posledice takšnih dejanj in delovanja, ki se ob ustreznih dimenzijah z lahkoto pokažejo za katastrofalne.

Po neki stari anekdoti lahko pride do sprememb v znanstvenih paradigmah šele, ko pomrejo stari profesorji, nosilci starih paradigem. Kako težko je včasih uveljaviti že kakšno novost je recimo primer zdravnikov, ki sta dokazovala tako lahko preverljivo dejstvo, da gastritis povzročajo bakterije Heliobacter pylori. Ko gre za počasne spremembe, kot recimo v primeru klime, pa je to še neviden izziv, na katerega se mi zdi, znanost, kot družbeni podsistem še nima odgovora. Že za uveljavitev vzrokov gastritisa je potrebeno politično delovanje, kaj šele za kaj bistveno težje preverljivega. Ko pridemo do dolgoročnih in počasnih sprememb, po mojem ostane kaj malo “čiste znanosti” in resnice pa zato toliko več politike.

Zato je gledam s skepso že na poskuse iskanja kakšnih skupnih imenovalcev, na konsenz v znanosti, sploh ko trditev ni mogoče več preveriti neposvečenim, tu pa se znanost srečuje z novo dimenzijo problemov, za katero niti ne vemo, če je sposobna najti prave odgovore. Gotovo je sposobna najti odgovore, vendar pa je vnaprejšnja vera v njihovo primernost in pravilnost in vseobsežnost, gotovo stvar ideologije, to še najlepše potrjujejo hrvaški znanstveniki in njihovo težko določljivo ogorčenje v odgovoru na Žižkovo pisanje. Z mojega stališča je to reč, na katero je zaenkrat potrebno gledati z zdravo mero skepse in distance.

Pa še eno zadeva se mi zdi zanimiva ob tem, potreba dokazovat, da je Žižek samo še en šalabajzer. To naravnost bolečo potrebo sem zasledil že v časih Mrkaiča in njegovih Friedmanovcev, da raznih forumskih možganskih trustov prosto po Zirosiju niti ne omenjam, podobno izzvani pa se počutijo tudi hrvaški znanstveniki. In Žižku uspeva že kar nekako po rugljevsko učinkovito intervenirat in užgat v jajca gospode varno zavite v vato lastne ideologije.
titud je rekel/-la:

Ponedeljek, 3 maj, 2010 ob 11:42

@ bp- Znanost itak detektira pojave za nazaj in to praviloma z nekaj desetletno zamudo. BMZ problematizira celo sposobnost tega detektiranja skozi učinkovanje hormonskih motilcev, saj so v preteklosti populacijo znamovali tako na široko, da znanstveniki, ki so sami del te populacije, družbenih posledic sploh niso sposobni več detektirat kot problem, ker so zaradi učinka gender-benedrjev na njih same sami postali del problema…
Sicer pa je Žižkek že podal predlog soočanja z grožnjo (kozmične ali ekološke) katostrofe, pri katerem se sklicuje na Dupuyevo formulo: sprejeti je treba, da je naša prihodnost na ravni možnosti pogubljena (do katastrofe bo prišlo, to je naša usoda) nato pa se je na ozadju tega sprejetja treba mobilizirati za izvedbo dejanja, ki bo spremenilo samo usodo in tako v preteklost vstavilo novo možnost. Oziroma Badioujovo, po kateri je čas dogodka pretekli prihodnjik: prehitimo sami sebe v odnosu do prihodnosti in v zdajšnjem trenutku delujmo tako, da je ta prihodnost, ki jo hočemo izzvati, že tu. Žižek tako predlaga kot edino učinkovitoi krožno strategijo preteklega prihodnjika: namesto da rečemo ‘prihodnost je še vedno odprta, še vedno je čas, da ukrepamo in preprečimo najhujše’, je treba sprejeti neogibnost katastrofe in nato ukrepati ter s tem retroaktivno razveljaviti tisto, kar je kot naša usoda že ‘zapisano v zvezdah’.
zirosi je rekel/-la:

Sreda, 5 maj, 2010 ob 17:54

Meni se zdi, da se velika večina znanstvenikov precej dobro zaveda lastnih omejitev. Nekateri pa vseeno preidejo meje in postanejo problematični, ko se iz znanstvenikov prelevijo v takšne ali drugačne agitatorje ali celo odrešenike sveta (čeprav je res, da je znanost zaenkrat najboljše kar imamo pa je dejstvo, da ni vsemogočna – po Hawkingovi liniji bo enkrat zagotovo te zabave tukaj konec).
Še dva načina kako so lahko znanstveniki zares neugodni pa sta tisti, ko postanejo vsevedni napram drugim ter po možnosti svojo vsevednost razširijo še na ostala področja in komplementarni, ko postanejo čuvarji za neposvečene nedosegljivega korpusa znanja.

Žižek pa znotraj tega celega sistema pogosto nastopa kot idealen trn v peti s priokusom popularne samoumevnosti dvornega norčka.

Napiši odgovor

Modrosti...

Živemu človeku se vse pripeti, mrtvemu jama.
( ljudska resnica)

Iz Twiterja

AngelMist666: @zirosi Hmm sarcasm ?? ;) Lol
3 days ago

zirosi: @RagnarBelial :D pri turih se začne...
4 days ago

RagnarBelial: @zirosi Se posebej, ce imas kake velike mozolje, ker lahko pocijo ..
4 days ago

zirosi: @RagnarBelial Boljš kot pa kamen v hrbet. ;)
4 days ago

zirosi: Še kukri da se spolira pal pa akcije! (mesarjeu kvartet je pa itak že dast nabrušen)
4 days ago

poglej več »

Komentarji:

Na gošavstvu

Občutek mraza in podhladitev Nedelja, 29 januar, 2012
Zima z rilcem rije in z repom opleta, pravi star slovenski pregovor. In tudi v teh dneh nam menda iz Sibirije pošiljajo še nekaj zimskih temperatur v kompletu z severovzhodnim vetrom. Čeprav je so bile danes jutranje temperature enkrat višje kot včeraj pa je vreme s pomočjo vetra in oblakov naredilo tak mraz, da so […]
Z jamarji na Kanin Nedelja, 15 januar, 2012
Vse skupaj je potekalo nekako v stilu bliskovite akcije: najprej me v petek pod večer pokliče Jokl in me povabi, če bi se pridružil na nekakšen zastonjkarski izlet. Ker se šenkanemu konju ne gleda v zobe, je seveda odgovor bil: itak. Preobrazba Jokl levo, Marko desno Najprej, naj se ve, da – razen po sili […]
Mi hribovci Torek, 24 maj, 2011
Smo fajn ledje pa znamo se opret na roke… taqle mamo… […]
Navadna leska – Corylus avellana Petek, 29 april, 2011
leska (grm) Corylus avellana Leska je za nas gošavce ena od najuporabnejših – takorekoč svetih - rastlin in je naš najpogostejši grm, tak, da je močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste, ki so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrčasti in na koncu priostreni. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni [.. […]
Čemaž – Allium Ursinum Petek, 22 april, 2011
Medvedji česen so ga poimenovali Rimljani, pri nas pa se čemažu reče tudi divji česen, raste v vlažnih senčnih ali polsenčnih gozdovih. Zel zraste 25-30 cm visoko v velikih količinah, tako da dobimo prave njive. Njegov vonj po česnu je tako močan, da ga lahko zavohamo, še preden ga zagledamo. Požene zgodaj spomladi, junija naredi […]
Trobentica – Primula vulgaris Četrtek, 21 april, 2011
Prva znanilka pomladi, ki je za nas uporabna, je Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris, po slovensko tudi Pomladanski jeglič), ki je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, prepoznamo jo po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do […]
Kronika Petek, 15 april, 2011
Takule je bl… …pa neč drgač […]
Pomladanski prvaki Sobota, 19 marec, 2011
Na prisojni legi zmaga nedvomno pripada trobenticam: ne samo, da so bile prve, brez kakršne koli panike so se prebile tudi čez novo pošiljko snega, osojni zmagovalci pa so nesporno telohi. Prišli so tudi zvončki pa mačice: Teloh Trobentice Trobentica Pomladanski žafran (ne to niso podleski – obstaja bistvena razlika, o kateri bomo še […]