zirosi

Tone Pavček je v Sobotni prilogi Dela povedal posrečeno ugotovitev, da se mora vsak narod bati velikih in velikopoteznih voditeljev, ki ga lahko hitro uničijo. Menda naj bi pri nas glede tega imeli s Pahorjem in ostalimi politiki srečo. V nadaljevanju pa je pesnik izrazil še svojo željo, da bi bilo zares odlično, če bi bili malo bolj tiho.

Kaj točno si je pod takšno tišino umetnik predstavljal, mi ni znano. Mogoče to, da bi lahko malo manj govorili in veliko več delali? Ali pa vsaj nekoliko manj klatili neumnosti?

Tokrat me je spet nepripravljenega ujel Kangler, oziroma Delo z naslovom: Dalajlama v duhovni prestolnici Evrope.

Nekako čudno se mi je zdelo, da bi se Dalajlama danes na poti v Maribor ustavil še pri svojem kolegu v Rimu, nakar le ugotovim, da gre spet za prepotentna tolmačenja prepotentnih politikov: Kanglerju je očitno ta zadeva z evropsko prestolnico kulture nekoliko stopila v glavo in je zadevo še nekoliko razširil: »Želim si, da mesto postane nekakšno evropsko duhovno središče,« je dejal in dodal še: »Mogoče v tem trenutku tudi slovenska politika in država potrebujeta nekoliko več duhovnega življenja ter bo kakšna topla in duhovna beseda, izrečena v Mariboru, zalegla še kje drugje.«

Zadeva ga spet poseka ravno na simbolnem nivoju: Dalajlama torej ni prišel voščiti veselih velikonočnih praznikov papežu v Rim, temveč Kanglerju in slovenski opoziciji v Maribor. Delo pravi, da so prihod potrdili le strankarska voditelja Janez Janša (SDS) in Radovan Žerjav (SLS) ter evropski poslanec Ivo Vajgl – zadeva bo torej bolj ali manj velikonočno ponedeljkovsko menjavanje žegnanih pirhov med tradicionalno katoliško usmerjenimi prvaki slovenske opozicije in Dalajlamo; med nesojenim večnim kraljem države in trenutno izvoljenimi politiki brez oblasti.

»Pahor pač ni Obama,« se sliši te dni v Mariboru – res ne, čeprav mu zadnje mesece uide marsikatera ameriška beseda…

Pa vesele polhnike!

2 odzivov na “Duhovna prestolnica Evrope”