Arhiv za marec, 2010
Otrok ni pravica
“In tudi, ko govorijo, da je otrok pravica, to ne prepriča. Otrok ni pravica. Otrok je človek.” Takole je antropologinja Vesna V. Godina v treh stavkih razgalila in razbila celo vrsto pedofilističnih argumentov, ki se zadnje čase pojavljajo okrog novega družinskega zakonika. Pogovor je objavljen v Sobotni prilogi in je vsekakor prava zakladnica analiz naše slovenske družbene realnosti.
Malo delo na črno
Najbolj neumno izjavo letos si je privoščil minister Ivan Svetlik: “Ljudje ne bodo več delali na črno”. Zadevo navajam iz Financ, kjer pišejo tudi o tem, da bo “malo delo” obdavčeno 29,5% in omejeno na 728 ur letno – mogoče komu ni jasno od kje 323.000 € v neki kuverti – tako to gre.
Hudič je v Vatikanu
Nič novega, vendar sedaj lahko rečemo, da je to tudi uradno znano, saj tega ni izrekel kakšen zaprisežen antikrist ali antiteist, temveč kar glavni Vatikanski eksorcist oče Gabriele Amorth, ki pravi, da so spolni škandali v Rimskokatoliški Cerkvi dokaz, da “je v Vatikanu na delu hudič.”
Kresnice ali Kresenice?
Začela se je druga sezona resničnostnega šova iz baričevičeve garaže slavnih z delovnim naslovom Dildolina vrača udarec. Ker šov prenašajo takorekoč vsi naši glavni mediji, se bom raje posvetil fenomenu osvetljenih resnic: KRESNIC.
Vsak ima svojo resnico je relativistični truizem nekje na nivoju tiste kelnerske modrosti, da ima vsak gost vedno svoj prav. Ko pa človek začne svoj pogled na dogodke prodajati pod svojo lastno blagovno znamko resnice (recimo osvetljena resnica od Katarine Kresal postane Kresnica) pa se res lahko vprašamo ali je s tem človeku vse v redu ali pa ima le prekleto slabo PR službo.
Vojna za oskarje
Odkar vem za oskarje, jih spremljam predvsem zato, ker v večini primerov zelo dobro napovedo filme, ki niso vredni ogleda. Letos pa sem prišel še do parih novih spoznanj, ki gredo predvsem v smeri, zakaj me moj instinkt ni varal in da v ozadju deluje nek povsem določen mehanizem.
Desnosučni majski hrošči
Profesor Tine Hribar nam je v zadnji Sobotni prilogi Dela postregel z novim poimenovanjem za desnosučne politikantske škodljivce, ki se radi predstavljajo kot demokratični osamosvojitelji ali kot pomladniki. Poimenoval jih je kot majske hrošči, ki se zdaj napenjajo, ki se trkajo po prsih, kje da so bili in kaj da so delali, vendar pa ni bil nihče zraven.
Narod polizobražencev
Žižek danes v Dnevnikovem objektivu nekako resignirano ugotavlja, da postajamo narod polizobražencev. In čeprav jih nekoliko naloži Janezu Janši in opozori na njegovo nepoznavanje velikih klasikov kot je Dostojevski, tudi sam pade v prvo luknjo, ki jo skoplje za Janšo.
Kaj je tragedija?
Vprašanje za našega predsednika vlade Boruta Pahorja, ki je pred časom izjavil, da je zadeva z bulmastifi “tragedija par excelence” in je ne jemlje kot afero. Imam še nove predloge: tragedija je usoda človeka, ki je naredil samomor, ker mu niso plačali njegovega dela in usoda človeka, ki je šel po 165 000 €, ki mu jih dolguje Vegrad pa je ostal še brez pištole – najbrž so mu ostale še vezalke in pas…
Slepo črevo demokracije
Primerjati naš Državni zbor s hlevom je vsekakor žalitev za za to spodobno in zelo pomembno prehrambeno inštitucijo. Tako kot je žaljivo in nespodobno primerjanje poslancev z govedi ali svinjskimi kralji živali. Celoten včerajšnji dan je lep dokaz, da je pri nas parlament predvsem slepič* naše demokracije.
