zirosi

Grigorij Jakovljevič Pereljman

Grigorij Jakovljevič Pereljman je matematik, ki je potrditev Aristotelove ugotovitve, da so zares srečni lahko samo bogovi in živali, med ljudmi pa mogoče teoretiki. Grigorij je človek, ob katerem sta “duhovneža” Papež in Dalaj lama, skupaj z vsemi guruji in svetniki, navadni drkadžiji, vsi politiki skupaj z ostalimi slavnimi “zvezdniki” pa niso nič več kot pohlepna golazen.

Ko se je prejšnji teden razvedelo, da bo dobili milijon dolarjev in so ga začeli obletavati prvi novinarji, je Grigorij, ki je trenutno menda brezposeln in živi pri mami, novinarju skozi zaprta vrata povedal, da ima vse, kar hoče  in da nagrade noče, drugemu, ki ga je poklical na mobilni telefon pa naj ga ne moti, ker nabira gobe…

Prejšnji teden se je razširila novica, da bo za rešitev prvega izmed sedmih največjih nerešenih problemov, ki jo razpisal, Clay Mathematics Institute of Cambridge iz Massachusettsa je na prelomu tisočletja razpisal nagrado milijon dolarjev za rešitev vsakega izmed sedmih največjih nerešenih problemov v matematiki – “milenijskih problemov”: Swinnerton-Dyerjeva domneva, Hodgeova domneva, Navier-Stokesove enačbe, problem P = NP, Riemannova hipoteza, Yang-Millsova teorija in Poincaréjeva domneva.

Grigorij Jakovljevič Pereljman je matematični genij, ki je leta 1982 na matematični olimpijadi osvojil prvo mesto z vsemi osvojenimi točkami. Kasneje je doktoriral in nekaj let raziskoval v ZDA. Že takrat je veljal za velemojstra diferencialne geometrije, svojo načelno “izrednost” pa je potrdil z zavrnitvijo nagrade za mladega matematika, ki mu jo je leta 1996 želela podeliti Evropska matematična skupnost.

Rešitev Poincaréjeve domneve je naznanil že leta 2002, leta 2003 pa je matematični srenji predložil osnutek in ključne ideje za dokaz tega matematičnega problema. Na spletu je objavil nekaj kratkih člankov in imel nekaj predavanj po Ameriki, nato pa se je vrnil nazaj v Sankt Peterburg – kjer ga niso več sprejeli na matematični inštitut (težko je biti prerok v domovini). Tri leta pozneje je bil dokaz do potankosti preštudiran in matematiki se danes strinjajo, da je brez napak. Pereljman pa ni dokazal samo Poincaréjeve domneve, temveč kar splošnejšo Thurstonovo domnevo, katere posebni primer je Poincaréjeva.

Leta 2006 naj bi mu matematiki v Madridu podelili Fieldsovo medaljo, ki jo vsaka štiri leta podelijo dvema do štirim mladim matematikom, starim največ 40 let. Fieldsova medalja je najvišje odlikovanje, ki ga matematik lahko prejme za dosežke na svojem strokovnem področju. Pereljman je nagrado odklonil – menda zato, ker se mu ostali matematiki ne zdijo dovolj sposobni, da bi mu lahko dajali nagrade – in ga v Madrid ni bilo.

Zapustil je matematične kroge in se vrnil v Sankt Peterburg – pravijo, da si je poiskal zaposlitev zunaj matematičnih področij. V nekem intervjuju je dejal, da zaradi slave, ne more več biti osredotočen na matematiko, hkrati pa je bil kritičen do pomanjkanja integritete v matematičnih krogih in poudaril, da ne more več le kimati. Pravi znanstvenik po njegovem mnenju ne sprejema nagrad in ne podlega nobeni človeški slabosti. Ob zavrnitvi Fieldsove nagrade je povedal tudi:

Ne zanimata me slava ali denar.

Nočem biti na ogled, kot žival v živalskem vrtu. Nisem matematični heroj. Niti nisem tako uspešen; zaradi tega nočem, da bi me vsi gledali.

Skratka: gledano s spoznavno teoretskega in etičnega stališča je Grigorij Jakovljevič Pereljman največji frajer na svetu.

2 odzivov na “Grigorij Jakovljevič Pereljman”