Hudič je v Vatikanu

Nič novega, vendar sedaj lahko rečemo, da je to tudi uradno znano, saj tega ni izrekel kakšen zaprisežen antikrist ali antiteist, temveč kar glavni Vatikanski eksorcist oče Gabriele Amorth, ki pravi, da so spolni škandali v Rimskokatoliški Cerkvi dokaz, da “je v Vatikanu na delu hudič.”

Možakar bo že vedel, saj je vodilni Vatikanski eksorcist že 25 let in pravi, da je imel opravka z 70.000 primeri demonske obsedenosti. Pove nam tudi, da posledice satanske infiltracije zaobsegajo tudi borbe za oblast v Vatikanu (najmanj zadnjih 1.700 let), prav tako pa tudi “kardinali, ki ne verjamejo v Jezusa in škofje, ki so povezani z Demonom”. In dodaja: “Kadar govorimo o Satanovem dimu na svetem sedežu, je vse resnično – vključno z zadnjimi zgodbami o nasilju in pedofiliji.”

Menda je tisto nemško katoliško gimnazijo, ki je bila mesto zadnjih pedofilskih škandalov vodil papežev brat…

Gabriele Amorth je tudi avtor dveh knjig, njegov najljubši film pa je, skoraj neverjetno,  Eksorcist, znan pa je tudi po kritiki Hary Poterrja. Možakar pa zares ni kar tako ali pa ima mogoče nokoliko problemov s številkami, wiki pravi, da naj bi do leta 2000  izvedel kar 50.000 eksorcizmov, v članku iz leta 2006 piše, da je opravil 30.000 izganjanj , najnovejša številka pa je kar 70.000 – očitno torej z leti njegove eksorcistične moči skokovito naraščajo. Hudič je vedno v številkah…

Skratka glavni Vatikanski eksorcist bo pa že vedel – čeprav nekako ni jasno, kako to, da ga še ni izgnal. Mogoče bi si lahko pomagali z nekim slovenskim pregovorom, ki pravi:

Hudič je, kjer ni Boga, kjer je Bog, je pa križ.

7 odzivov na “Hudič je v Vatikanu”

  • titud je rekel/-la:

    Po moje hudiča ni mogoče izgnat ne da bi se hkrati ne izgnalo tudi boga (in obratno), ker en drugemu dajeta legitimiteto. Za obesednost s hudičem je nujna obsedenost z bogom. Prisotnost obsedensoti s hudičem škofov in kardinalov v vatikanu torej ni znamenje odsotnosti boga v Vatikanu, ampak obsedenosti z njegovo vseprisotnostjo. Obsedensoti tudi v smislu, da jih bog kaznuje s hudičem, ker zlorabljajo/skrunijo in drugače sebično manipulrajo v njegoviem imenu (pod njegovo blagovno znamko), ker imajo subjketivno pomankjljivo vero vanj (kljub objektivno nespornem dejstvu o njegovem obstoju) in kar je še drugih nezavednih mehanizmov nabijanja subjektivne krivde, ki se psihično organizira v podobe zlih demonov, ki potem strašijo po Vatikanu…

  • jin je rekel/-la:

    Hja, no, tole izganjanje hudiča se mi zdi vedno za lase privlečeno. Saj ne, da ni vsega tega v RKC in da ščitijo pedofile, ampak na drugi strani neki izganjalec hudiča tudi ni najbolj prepričljiva oseba, mar ne.

  • zirosi je rekel/-la:

    Hudič sicer ni ravno izum RKC, je pa dejansko najbolj vezan ravno na to sceno: zadeva dela po istem principu kot vudu magija.

    Izganjalec pa res ni najbolj prepričljiv (njegov hudič je v številkah), je pa prepričljivo to, da se hudič nahaja v Vatikanu (najprej že na ontološki ravni: če ni boga – ni hudiča) – le da ga je tokrat zgrešil celo izganjalec sam: če gremo po njegovi lastni logiki, je namreč za prikrivanje pedofilije v cerkvenih vrstah največ naredil ravno trenutni papež – ki pa je očitno vseeno izven suma, kljub temu, da se ne strinja z modernim eksorcističnim ritualom…

  • Žagz je rekel/-la:

    Problem pedofilije je predvsem to, da se nagnenje pogosto “prenese” s storilca na žrtev – še posebej, če je žrtev prisiljena v molk in potlačitev spominov in ni deležna primerne pomoči. Breme potlačenih spominov (travma) pa slej ko prej reproducira okoliščine, v katerih je nastalo, zato menim, da je pedofilija eden uspešnejših načinov samorekrutacije klera. Kot zgleda, ne gre za “epidemijo” v posameznih škofijah, pač pa gre v določeni meri za endemično značilnost določenega dela populacije duhovnikov. In znano je, kako uspešna je RKC pri prikrivanju zlorab.
    Razlog je tudi celibat, katerega klerikalno prakticiranje ustreza njihovemu pogledu na človeka in duhovnost – torej popolnoma izrojeno ker je docela razumsko. Kdor ni v globokem stiku s celovitostjo svojega bitja, naj se nikar ne loti celibata! Pravi celibat nastopi na določeni stopnji duhovnega razvoja, ko je posameznik sposoben brez negatevnih posledic v celoti transformirati (primarno) spolno energijo v svojo duhovno prakso, kakršnikoli drugi “nemedicinski” razlogi pa nujno vodijo v psihopatologijo, ki smo ji priča v družbeni manifestaciji delovanja klerikov.

  • zirosi je rekel/-la:

    Meni se vedno bolj zdi že sam princip vseh religij nekakšno pedofilsko posiljevanje s strani ljudi, ki so bili prej posiljeni. Dejansko je religija koren nekakšnega zla – zla vsiljene izbire. Kot otrok ima človek možgane dejansko pripravljene, da bojo vpili vse, kar se jim bo dalo, še posebej, če to počnejo starši skupaj z ostalimi “avtoritetami” in tako postaja religija pravzaprav neuničljiva oblika neumnosti, ki se še dodatno krepi s tem, da mora okrog sebe ustvarjati čim večji krog enako “verujočih”.

    Zelo zanimivo je tisto opažanje, da imaš dobre in slabe ateiste ter dobre in slabe vernike, vendar pa je predvsem religija tista, ki lahko dobrega človeka spremeni v slabega.

  • milenči je rekel/-la:

    v bistvu, če na zadevo človek gleda strogo z verskega stališča, je to možno
    :-)
    milo rečeno: glih kakšni angelčki niso božali z perutničkami tistega odraslega, ki je otroku storil silo in mu potegnil hlače dol(in še vse 0stalo)
    To JE hudičevo delo- rečeno v prispodobi. Obenem pa je tudi izgovor za vse SLABO + PODLO, kar nekdo, ki je – v tem primeru- veren, počne. Z drugimi besedami: prelaga krivdo na ramena nekega abstraktnega bitja, da ima zato sam lažjo vest.
    Po moje pa je hudič v tem prelaganju in kasneje tudi v dejstvu, da dotični to verjame, in ker je breme že “preložil”, veselo greši naprej z mislijo, da če mu je uspelo enkrat, mu bo tudi drugič….

    Podobne izgovore, le z uporabo drugih besed, se, navsezadnje, poslužujejo tudi pri nas. Le da ne rečejo “hudič me je obsedel”, ampak trdijo “delamo po zakonu in transparentno”, rezultat pa je v obeh primerih enak. Nastradajo posamezniki, narod, občasno tudi kakšen pes.

  • zirosi je rekel/-la:

    milenči – se strinjam, da je veliko težje prevzeti osebno odgovornost za svoja dejanja, zato je vsak izgovor dober – tudi, če ga hudič na repu nosi.

    Znotraj naše katolibanske domene ima hudič dve osnovni funkciji: vzbujanje strahu (s prestrašenimi se najlaže manipulira) in seveda prelaganje odgovornosti…

Napiši odgovor

Modrosti...

Ko kozel zagleda kozo, ve, kaj hoče.

( nemška modrost)

Iz Twiterja
AngelMist666: @zirosi Hmm sarcasm ?? ;) Lol
3 days ago
zirosi: @RagnarBelial :D pri turih se začne...
4 days ago
RagnarBelial: @zirosi Se posebej, ce imas kake velike mozolje, ker lahko pocijo ..
5 days ago
zirosi: @RagnarBelial Boljš kot pa kamen v hrbet. ;)
5 days ago
zirosi: Še kukri da se spolira pal pa akcije! (mesarjeu kvartet je pa itak že dast nabrušen)
5 days ago
  • Občutek mraza in podhladitev Nedelja, 29 januar, 2012
    Zima z rilcem rije in z repom opleta, pravi star slovenski pregovor. In tudi v teh dneh nam menda iz Sibirije pošiljajo še nekaj zimskih temperatur v kompletu z severovzhodnim vetrom. Čeprav je so bile danes jutranje temperature enkrat višje kot včeraj pa je vreme s pomočjo vetra in oblakov naredilo tak mraz, da so […]
  • Z jamarji na Kanin Nedelja, 15 januar, 2012
    Vse skupaj je potekalo nekako v stilu bliskovite akcije: najprej me v petek pod večer pokliče Jokl in me povabi, če bi se pridružil na nekakšen zastonjkarski izlet. Ker se šenkanemu konju ne gleda v zobe, je seveda odgovor bil: itak. Preobrazba Jokl levo, Marko desno Najprej, naj se ve, da – razen po sili […]
  • Mi hribovci Torek, 24 maj, 2011
    Smo fajn ledje pa znamo se opret na roke… taqle mamo… […]
  • Navadna leska – Corylus avellana Petek, 29 april, 2011
    leska (grm) Corylus avellana Leska je za nas gošavce ena od najuporabnejših – takorekoč svetih -  rastlin in je naš najpogostejši grm, tak, da je močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste, ki so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrčasti in na koncu priostreni. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni [.. […]
  • Čemaž – Allium Ursinum Petek, 22 april, 2011
    Medvedji česen so ga poimenovali Rimljani, pri nas pa se čemažu reče tudi divji česen, raste v vlažnih senčnih ali polsenčnih gozdovih. Zel zraste 25-30 cm visoko v velikih količinah, tako da dobimo prave njive. Njegov vonj po česnu je tako močan, da ga lahko zavohamo, še preden ga zagledamo. Požene zgodaj spomladi, junija naredi […]
  • Trobentica – Primula vulgaris Četrtek, 21 april, 2011
    Prva znanilka pomladi, ki je za nas uporabna, je Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris, po slovensko tudi Pomladanski jeglič), ki je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, prepoznamo jo po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do […]
  • Kronika Petek, 15 april, 2011
    Takule je bl… …pa neč drgač […]
  • Pomladanski prvaki Sobota, 19 marec, 2011
    Na prisojni legi zmaga nedvomno pripada trobenticam: ne samo, da so bile prve, brez kakršne koli panike so se prebile tudi čez novo pošiljko snega, osojni zmagovalci pa so nesporno telohi. Prišli so tudi zvončki pa mačice: Teloh   Trobentice Trobentica Pomladanski žafran (ne to niso podleski – obstaja bistvena razlika, o kateri bomo še […]