zirosi

Kresnice ali Kresenice

Začela se je druga sezona resničnostnega šova iz baričevičeve garaže slavnih z delovnim naslovom Dildolina vrača udarec. Ker šov prenašajo takorekoč vsi naši glavni mediji,  se bom raje posvetil fenomenu osvetljenih resnic: KRESNIC.

Vsak ima svojo resnico je relativistični truizem nekje na nivoju tiste kelnerske modrosti, da ima vsak gost vedno svoj prav. Ko pa človek začne svoj pogled na dogodke prodajati pod svojo lastno blagovno znamko resnice (recimo osvetljena resnica od Katarine Kresal postane Kresnica) pa se res lahko vprašamo ali je s tem človeku vse v redu ali pa ima le prekleto slabo PR službo.

Svoje delo pa so vsekakor odlično opravili tudi oblikovalci: medtem, ko nam na majicah prikazujejo “osvetljene resnice” in pod njimi stavke “NA PREPIHU” s proti KRESNICAMI, ki se začnejo z obveznim stavkom  “Ni res.“, kateremu mu sledi pojasnjevanje, imamo vmes “na prepihu” še spodnje perilo, o katerem ne bomo izvedeli ničesar, torej: “Tukaj imate vse – Kresnice na majicah, vmes pa spodnje perilo, kjer se nahajajo resnice…”

Poleg tega pa imamo tudi zares zanimivo argumentacijo, ki bi jo lahko označili kot kresničenje, ki deluje v sklopih teze in antiteze:

NA PREPIHU:
Katarina Kresal je po dogodkih z bulmastifi zbežala na dopust.
KRESNICA:
Ni res. Podaljšan vikend zaradi prostega ponedeljka (8.2.) je bil dlje časa vnaprej načrtovan.

NA PREPIHU
Igor Pogačar je bil izbran, ker je financiral LDS.
KRESNICA
Ni res. Njegova donacija stranki je bila v okvirih, ki jih določa zakon in nima nobene zveze s tem transparentnim postopkom. Politično ali kakšno drugo svetovnonazorsko opredeljenost pa noben zakon ne določa kot izločitveni razlog.

Torej, kar se piše, je NA PREPIHU. KRESNICA pa je zanikanje tega, kar je na prepihu, skupaj s pojasnilom. Čeprav vse skupaj izpade precej smešno, saj na prvi pogled deluje, kot da zanika kar samo sebe,  čeprav hoče zanikati zgornji stavek.  Imamo tezo: “Katarina Kresal je po dogodkih z bulmastifi zbežala na dopust.” in kresničarsko antitezo: “Ni res. Podaljšan vikend zaradi prostega ponedeljka (8.2.) je bil dlje časa vnaprej načrtovan.” Skratka, če Kresnica deluje zgolj kot antiteza neki tezi, potem je potrebno narediti še sintezo.

Poleg tega pa pri večini Kresnic niti ne gre za pobijanje laži, temveč prej za novo interpretacijo dejstev, ali pa pobijanje mnenja z legalizmi – gre za osvetljevanje s kresničarsko barvo. Zgoraj v prvem primeru imamo dejstvo, da je Katarina šla na dopust, ki ga je mogoče razlagati kot beg po dogodkih z bulmastifi ali pa kot dlje časa vnaprej načrtovan dopust, ki ga niti “tragična smrt” prijatelja v čudnih okoliščinah ne more preložiti.

V drugem primeru primeru pa gre preprosto za navajanje nekega nove nepovezane razlage. Lahko celo rečemo, da so v primerjavi z resnico KRESNICE čisti bulšit ali pa kar polnokrvne laži.

Bistveno vprašanje je, kaj točno je res in kaj ni res? Dejstvo je, da je Pogačar financiral LDS in dejstvo je, da je bil izbran. Reči, da to ni res in se zavedati obeh dejstev, ter izjaviti, da to ni res, je čista laž, ostalo pa je manipulacija, v kateri pravzaprav ni nobenega resnega pojasnila, ki bi šlo v smeri: ni res, da je bil Pogačar izbran, ker je doniral LDS, temveč je bil izbran zaradi_____________ (transparentnega postopka, ki je šel legalistično mimo zakona o javnih naročilih ali mogoče zaradi tega, ker politične ali kakšno drugo svetovnonazorske opredeljenosti noben zakon ne določa kot izločitveni razlog).

Pa še nazaj k sveže opranem spodnjemu perilu ter “umazani realnosti” in nauku, ki se skriva nekje v nezavednem takšne (oprano) nedolžne podobe:

Ne zgolj življenje, tudi resnica je lahko kot ženske gate: kratka, usrana in krvava…

13 odzivov na “Kresnice ali Kresenice?”