Vojna za oskarje

Odkar vem za oskarje, jih spremljam predvsem zato, ker v večini primerov zelo dobro napovedo filme, ki niso vredni ogleda. Letos pa sem prišel še do parih novih spoznanj, ki gredo predvsem v smeri, zakaj me moj instinkt ni varal in da v ozadju deluje nek povsem določen mehanizem.

Prvi primer je Sandra Bullock, ki je – čeprav za različna filma – najprej prejšnji dan dobila malino za najslabšo igralko, nato pa še oskarja za najboljšo. Ta primer bi lahko govoril o subjektivnosti in poljubnosti estetskih okusov.

Drugi primer pa je kar film Bombna misija (filmi z največ oskarji so vedno najslabši), ki je sicer morda res premagal neprepričljivo konkurenco, vendar pa je ni premagal zaradi svoje nesporne kvalitete, temveč predvsem zaradi lobiranja, ki so ga zanj zganjali. Čeprav se bodo zagotovo našli pametnjakoviči, ki bodo razlagali o tem, kako je film sedaj politično nevtralen, ker Iraška vojna ni več tak zločin proti človeštvu, kot je bila, ko se je začela. Ne primer je bolj preprost: oskarji so predvsem velik biznis; producent Bombne misije Nicholas Chartier je za promocijo filma na oskarjih najel najbolj prestižno piarovsko-lobistično mrežo v filmskem svetu – menda je bil bil z udrihanjem po Avatarju tako moteč, da mu člani akademije “za kazen” niso poslali vstopnic za na prireditev. Vseeno pa jih je prepričala zlobirana nedvomna kvaliteta filma…

Ni ga biznisa, kot je šou biznis.

En odziv. na “Vojna za oskarje”

  • titud je rekel/-la:

    O dimenzijah šou biznisa se je lepo razpisal Ervin: http://www.dnevnik.si/debate/kolumne/1042344062
    Pravi, da zato, ker je fimska fikcija bolj resnična od resničnosti, ki jo prikazaje TV. Biznisira se torej s potrebo folka, da bi mu bila prikazana resničnost v svoji brutalnosti in ne s potrebo folka po estetsko kvaliteni umetniški fikciji. Ampak to je že bolj tema, ki jo obdeluješ v zapisih o resničnosti…

Napiši odgovor

Modrosti...

Pred argumenti tudi bogovi molčijo.

( latinski pregovor)

Iz Twiterja
AngelMist666: @zirosi Hmm sarcasm ?? ;) Lol
3 days ago
zirosi: @RagnarBelial :D pri turih se začne...
4 days ago
RagnarBelial: @zirosi Se posebej, ce imas kake velike mozolje, ker lahko pocijo ..
4 days ago
zirosi: @RagnarBelial Boljš kot pa kamen v hrbet. ;)
5 days ago
zirosi: Še kukri da se spolira pal pa akcije! (mesarjeu kvartet je pa itak že dast nabrušen)
5 days ago
  • Občutek mraza in podhladitev Nedelja, 29 januar, 2012
    Zima z rilcem rije in z repom opleta, pravi star slovenski pregovor. In tudi v teh dneh nam menda iz Sibirije pošiljajo še nekaj zimskih temperatur v kompletu z severovzhodnim vetrom. Čeprav je so bile danes jutranje temperature enkrat višje kot včeraj pa je vreme s pomočjo vetra in oblakov naredilo tak mraz, da so […]
  • Z jamarji na Kanin Nedelja, 15 januar, 2012
    Vse skupaj je potekalo nekako v stilu bliskovite akcije: najprej me v petek pod večer pokliče Jokl in me povabi, če bi se pridružil na nekakšen zastonjkarski izlet. Ker se šenkanemu konju ne gleda v zobe, je seveda odgovor bil: itak. Preobrazba Jokl levo, Marko desno Najprej, naj se ve, da – razen po sili […]
  • Mi hribovci Torek, 24 maj, 2011
    Smo fajn ledje pa znamo se opret na roke… taqle mamo… […]
  • Navadna leska – Corylus avellana Petek, 29 april, 2011
    leska (grm) Corylus avellana Leska je za nas gošavce ena od najuporabnejših – takorekoč svetih -  rastlin in je naš najpogostejši grm, tak, da je močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste, ki so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrčasti in na koncu priostreni. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni [.. […]
  • Čemaž – Allium Ursinum Petek, 22 april, 2011
    Medvedji česen so ga poimenovali Rimljani, pri nas pa se čemažu reče tudi divji česen, raste v vlažnih senčnih ali polsenčnih gozdovih. Zel zraste 25-30 cm visoko v velikih količinah, tako da dobimo prave njive. Njegov vonj po česnu je tako močan, da ga lahko zavohamo, še preden ga zagledamo. Požene zgodaj spomladi, junija naredi […]
  • Trobentica – Primula vulgaris Četrtek, 21 april, 2011
    Prva znanilka pomladi, ki je za nas uporabna, je Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris, po slovensko tudi Pomladanski jeglič), ki je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, prepoznamo jo po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do […]
  • Kronika Petek, 15 april, 2011
    Takule je bl… …pa neč drgač […]
  • Pomladanski prvaki Sobota, 19 marec, 2011
    Na prisojni legi zmaga nedvomno pripada trobenticam: ne samo, da so bile prve, brez kakršne koli panike so se prebile tudi čez novo pošiljko snega, osojni zmagovalci pa so nesporno telohi. Prišli so tudi zvončki pa mačice: Teloh   Trobentice Trobentica Pomladanski žafran (ne to niso podleski – obstaja bistvena razlika, o kateri bomo še […]