Slepo črevo demokracije

Primerjati naš Državni zbor s hlevom je vsekakor žalitev za za to spodobno in zelo pomembno prehrambeno inštitucijo. Tako kot je žaljivo in nespodobno primerjanje poslancev z govedi ali svinjskimi kralji živali. Celoten včerajšnji dan je lep dokaz, da je pri nas parlament predvsem slepič* naše demokracije.

Najprej razprava o “Družinskem zakoniku”. Da je ta zakon slab, je lahko jasno že iz zatrjevanja največjih nasprotnikov – tistih , ki imajo najbolj radi otroke in njihove pravice, da je zakon večinoma dober. Zakon so spisale socialne kavičarke, ki sploh niso uradnice, temveč “strokovne delavke“, po nareku homoseksualnega lobija in pomeni samo še večja pooblastila za vtikanje države v zasebno sfero – ob kar pa se sploh ni nihče obregnil. Govorjenje, da zakon samo zajema družbeno realnost, je samo lepa laž: družbena realnost je, da imamo lahko tudi družinske skupnosti, ki se jim reče mnogoženstvo in mnogomoštvo, vendar o tem stroka naših “strokovnih delavk” ni uspela zakonsko zajeti ničesar. Govorjenje o ščitenju “otrokovih pravic” pa je samo subverzivna ideologija državno-paternalističnega pedofilizma.

Vendar pa je bilo vse to samo ogrevanje za veliki finale – Ustavno obtožbo našega Turka. Tam je prišla na plano vsa četrtpismenost in škodljivost vseh naših posrancev – z izjemo čredice pod vodstvom Plemenitega, ki je bila tiho, so vsi po vrsti izpadli kot navadni škodljivci, ki nam samo kradejo denar in delajo iz kruha drek.  O utemeljenosti in nesmiselnosti take obtožbe sem že napisal.

Je pa bilo zanimivo videti, kako sta se med seboj borili četrtpismenost tadesnih, ki raje fukajo otroke in četrtpismenost talevih, ki raje jebejo pse. Prvi so vse skupaj preprosto posplošili na vse: čeprav jim je pri obtoževanju nekako vseeno uspelo zgrešiti orožarske afere in komunistične obveščevalce iz lastnih vrst. Drugi pa so pogumno stali na branikih pravne države, na katero se tako odlično spoznajo, da je vedno vse pokradeno in pofukano po črki zakona.

Naj že crkne taka demokracija, da bomo spet lahko živeli kot ljudje!

*črvasti podaljšek slepega črevesa – neuporaben in nekoristen del  telesa, ki pravzaprav nima nobene funkcije, v njem se predvsem nabira nesnaga, zato se se lahko vname in pomeni konec za vse skupaj

4 odzivov na “Slepo črevo demokracije”

  • titud je rekel/-la:

    Tud jest ne morem razumet, zakaj se homoseksualne in sploh ‘drugačne’ skupnosti tako trudijo formalnopravno izenačit z ‘naravnimi’ skupnostmi. S tem samo prispevajo h konzervaciji priviligiranega inštituta družine namesto da bi se prizadevale za njeno razpustitev oz. za svobodno oblikovanje kakršnihkoli skupnosti, v katerih se zakonsko sčiti samo interese najšibkješih (otrok ter hendikepiranih, ki še ne morejo ali ne morejo več skrbeti zase).

  • zirosi je rekel/-la:

    Tud mene muči to isto vprašanje: če je kdo tako ali drugače hendikepiran in ne more imeti svojih bioloških otrok, jih pač nima. Pri homoseksualcih se mi to zdi infantilizem – če se lahko sprijaznijo s svojo spolno naravnanostjo, bi se morali sprijazniti tudi z njenimi posledicami.

    Načeloma je res nadvse preprost in intuitiven sklep, ki se kar sam vsiljuje, da homoseksualnost in želja po otroku lahko ima svoj rezultat, ki je mogoče tudi pedofilija (nekaj podobnega se je najbrž zgodilo v primeru Baričevič). Zadeva pa vseeno ni tako enostavna, ker je še vedno največ pedofilije verjetno ravno pri zagovornikih tradicionalizma, kot je Rimskokatoliška Cerkev in v “proto” družinah.

    Kar se tega zakona tiče, je po moje v veliki meri zgrešen projekt (tako kot celotno ministrstvo, ki ga je pridelalo), pri čemer se mi kljub nepopolnosti zdi redefinicija družine še najmanj pomembna. V bistvu je cel ta zakon pedofilski, saj nas paternalistično vse sili v še bolj podrejen položaj napram raznim “strokovnih delavcev”, ki dobivajo še več pooblastil in možnosti za vtikanje v zasebno sfero…

  • Mateja je rekel/-la:

    Pri teh političnih scenah se človek res težko odloči, ali bi se zjokal ali smejal.
    Ker se rajši smejem, se pač smejim. Ampak povsem razumem tudi tiste, ki bi se ob vsem skupaj najraje zjokali.

  • zirosi je rekel/-la:

    Haha. Mene politiki lahko spravijo do besnila, če jih poskušam jemati resno…

Napiši odgovor

Modrosti...

Kadar hlapec konja zajaha, ga niti hudič ne dohiti.

( ljudska modrost)

Iz Twiterja
zirosi: RT @mmirabilis: if u missed it: friday #49 Breakfast of champions :) #dailydoodle http://t.co/pyBg2dIx
8 hours ago
zirosi: Jamskega medveda - se reče tisti kosti, na katero so taminski neandertalci piskali. #jamskega
1 day ago
zirosi: Džez Cerkno!
1 day ago
zirosi: @TeaLogar Kolikor moči toliko pravic...
2 days ago
AngelMist666: @zirosi awe thank you sweetie!! A very nice Happy birthday 2 wake up too:) *Hugs* xxx
2 days ago
  • Občutek mraza in podhladitev Nedelja, 29 januar, 2012
    Zima z rilcem rije in z repom opleta, pravi star slovenski pregovor. In tudi v teh dneh nam menda iz Sibirije pošiljajo še nekaj zimskih temperatur v kompletu z severovzhodnim vetrom. Čeprav je so bile danes jutranje temperature enkrat višje kot včeraj pa je vreme s pomočjo vetra in oblakov naredilo tak mraz, da so […]
  • Z jamarji na Kanin Nedelja, 15 januar, 2012
    Vse skupaj je potekalo nekako v stilu bliskovite akcije: najprej me v petek pod večer pokliče Jokl in me povabi, če bi se pridružil na nekakšen zastonjkarski izlet. Ker se šenkanemu konju ne gleda v zobe, je seveda odgovor bil: itak. Preobrazba Jokl levo, Marko desno Najprej, naj se ve, da – razen po sili […]
  • Mi hribovci Torek, 24 maj, 2011
    Smo fajn ledje pa znamo se opret na roke… taqle mamo… […]
  • Navadna leska – Corylus avellana Petek, 29 april, 2011
    leska (grm) Corylus avellana Leska je za nas gošavce ena od najuporabnejših – takorekoč svetih -  rastlin in je naš najpogostejši grm, tak, da je močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste, ki so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrčasti in na koncu priostreni. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni [.. […]
  • Čemaž – Allium Ursinum Petek, 22 april, 2011
    Medvedji česen so ga poimenovali Rimljani, pri nas pa se čemažu reče tudi divji česen, raste v vlažnih senčnih ali polsenčnih gozdovih. Zel zraste 25-30 cm visoko v velikih količinah, tako da dobimo prave njive. Njegov vonj po česnu je tako močan, da ga lahko zavohamo, še preden ga zagledamo. Požene zgodaj spomladi, junija naredi […]
  • Trobentica – Primula vulgaris Četrtek, 21 april, 2011
    Prva znanilka pomladi, ki je za nas uporabna, je Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris, po slovensko tudi Pomladanski jeglič), ki je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, prepoznamo jo po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do […]
  • Kronika Petek, 15 april, 2011
    Takule je bl… …pa neč drgač […]
  • Pomladanski prvaki Sobota, 19 marec, 2011
    Na prisojni legi zmaga nedvomno pripada trobenticam: ne samo, da so bile prve, brez kakršne koli panike so se prebile tudi čez novo pošiljko snega, osojni zmagovalci pa so nesporno telohi. Prišli so tudi zvončki pa mačice: Teloh   Trobentice Trobentica Pomladanski žafran (ne to niso podleski – obstaja bistvena razlika, o kateri bomo še […]