Nevronska lista

Še en boleč udarec našemu prvenstvu na svetu bi lahko bila lista živali razporejenih glede na število nevronov, ki jih premorejo. Ljudje smo s 100 milijardami šele na tretjem mestu – prehitevajo nas sloni in kiti.

Pravzaprav sem na listo naletel, ko sem bral v tokratni Sobotni odličen članek o mravljah, kjer sem zasledil določeno napako, glede števila nevronov pri mravljah, saj se mi je število 1 milijon zdelo preveliko (sam sem namreč nekje pobral podatek, da ima čebela nekaj 100 nevronov) – na koncu se je izkazalo, da zadeve niso ravno takšne.

Prišel pa sem do naslednje liste živali razporejenih glede na število nevronov:

  • Kit: 200,000,000,000
  • Slon: 200,000,000,000
  • Človek: 100,000,000,000 / 11,000,000,000 (ck)
  • Šimpanz: 6,200,000,000 (ck)
  • Mačka: 300,000,000 (ck)
  • Hobotnica: 300,000,000
  • Pes: 160,000,000 (ck)
  • Žaba: 16,000,000
  • Podgana: 15,000,000 (ck)
  • Miš: 4,000,000 (ck)
  • Ščurek: 1,000,000
  • Čebela: 850,000 (trot: 1,200,000)
  • Muhe: 340,000
  • Vinska mušica: 100,000
  • Polž: 11,000
  • Mravlja: 10,000 (odvisno od vrste: 10,000-100,000)
  • Morska goba: 0

Ena od virov je Wikipedija, drugi pa je absoluteastronomy. Kratica (ck) pomeni, da podatek velja za cerebralni korteks – število nevronov v “sivi snovi”, ki pri sesalcih določa “višje funkcije”, kot so spomin, logika in tako dalje.

Da delo in pridnost nista nujno ravno posledica velikega števila nevronov, pa bi lahko sklepali iz podatkov za čebele: pri trotih so namreč našteli kar 1,2 milijona nevronov…

Še dodatni viri:

Brain Facts and Figures (pristop s tehtanjem)

2 odzivov na “Nevronska lista”

  • titud je rekel/-la:

    Prvenstva vrste po moje ne določa posamiščno število nevronov, ampak njihova medsebojan interkacija ter interkacija z nevroni članov iste vrste, ki so prostorsko v mesebojni komunikaciji in tvorijo nezavedne (družina, trop, kolonija, superkolonija…,)in zavedne v primeru človeka. Prvenstvo vrste se tako določa glede da medseebojni zmnožek vseh v medsebojno komunikoacijo vključenih članov, pri čemer ni zaanemarit dejstva, da se tako zavedna kot nezavedan kultura ustvarja preko ‘skupkov’ nevronov – memov, pri čemer je posamezen nevtron mrežno udeležen pri tvorbi potencilano neskončne množice teh memov…

  • zirosi je rekel/-la:

    Po moje je točno to zavedlo tudi mravljinčarja, da je svojim objektom prisodil več nevronov, kot jim gre…

Napiši odgovor

Modrosti...

Lahko boš ostal nepremagan, samo ne spuščaj se v boj, v katerem zmaga ni odvisna od tebe.

( Epiktet)

Iz Twiterja
zirosi: @RagnarBelial :D pri turih se začne...
10 hours ago
RagnarBelial: @zirosi Se posebej, ce imas kake velike mozolje, ker lahko pocijo ..
11 hours ago
zirosi: @RagnarBelial Boljš kot pa kamen v hrbet. ;)
11 hours ago
zirosi: Še kukri da se spolira pal pa akcije! (mesarjeu kvartet je pa itak že dast nabrušen)
11 hours ago
RagnarBelial: @zirosi You are one cryptic person :)
11 hours ago
  • Občutek mraza in podhladitev Nedelja, 29 januar, 2012
    Zima z rilcem rije in z repom opleta, pravi star slovenski pregovor. In tudi v teh dneh nam menda iz Sibirije pošiljajo še nekaj zimskih temperatur v kompletu z severovzhodnim vetrom. Čeprav je so bile danes jutranje temperature enkrat višje kot včeraj pa je vreme s pomočjo vetra in oblakov naredilo tak mraz, da so […]
  • Z jamarji na Kanin Nedelja, 15 januar, 2012
    Vse skupaj je potekalo nekako v stilu bliskovite akcije: najprej me v petek pod večer pokliče Jokl in me povabi, če bi se pridružil na nekakšen zastonjkarski izlet. Ker se šenkanemu konju ne gleda v zobe, je seveda odgovor bil: itak. Preobrazba Jokl levo, Marko desno Najprej, naj se ve, da – razen po sili […]
  • Mi hribovci Torek, 24 maj, 2011
    Smo fajn ledje pa znamo se opret na roke… taqle mamo… […]
  • Navadna leska – Corylus avellana Petek, 29 april, 2011
    leska (grm) Corylus avellana Leska je za nas gošavce ena od najuporabnejših – takorekoč svetih -  rastlin in je naš najpogostejši grm, tak, da je močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste, ki so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrčasti in na koncu priostreni. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni [.. […]
  • Čemaž – Allium Ursinum Petek, 22 april, 2011
    Medvedji česen so ga poimenovali Rimljani, pri nas pa se čemažu reče tudi divji česen, raste v vlažnih senčnih ali polsenčnih gozdovih. Zel zraste 25-30 cm visoko v velikih količinah, tako da dobimo prave njive. Njegov vonj po česnu je tako močan, da ga lahko zavohamo, še preden ga zagledamo. Požene zgodaj spomladi, junija naredi […]
  • Trobentica – Primula vulgaris Četrtek, 21 april, 2011
    Prva znanilka pomladi, ki je za nas uporabna, je Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris, po slovensko tudi Pomladanski jeglič), ki je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, prepoznamo jo po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do […]
  • Kronika Petek, 15 april, 2011
    Takule je bl… …pa neč drgač […]
  • Pomladanski prvaki Sobota, 19 marec, 2011
    Na prisojni legi zmaga nedvomno pripada trobenticam: ne samo, da so bile prve, brez kakršne koli panike so se prebile tudi čez novo pošiljko snega, osojni zmagovalci pa so nesporno telohi. Prišli so tudi zvončki pa mačice: Teloh   Trobentice Trobentica Pomladanski žafran (ne to niso podleski – obstaja bistvena razlika, o kateri bomo še […]