zirosi

V našem vrtcu imamo samo pridne in samo poredne otroke. Če priden otrok naredi kaj dobrega, je pošteno, primerno in pravično, da ga vzgojiteljica za to dejanje pohvali – če se tako odloči. Če pa poreden otrok naredi kaj dobrega, potem ga vzgojiteljica nikakor ne sme pohvaliti, ker spada med poredne otroke? Zdi se, da je neko takšno čudno verovanje okužilo 33 posrancev iz slovenskega parlamenta, ki so vložili ustavno obtožbo proti našemu trenutnemu predsedniku.

Pa poskusimo za trenutek izstopiti iz takšne binarne črno-bele tehnike:
Predsednik je dal človeku odlikovanje za neko pozitivno dejanje, čeprav je ta človek predstavljal tudi nekoliko manj pozitivne reči. Če je ta odlikovani človek, ne vem kakšen, zločinec, naj se mu ti, ne vem kakšni, zločini dokažejo na sodišču in naj bo zločinom primerno tudi kaznovan.

Na primer: če rečem, da je bil Hitler dober politik, ker je v določenem trenutku nategnil veliko večino Nemcev in vseh ostalih, s tem najbrž še nisem naredil holokavsta? Tudi, če Hitlerju podelim odlikovanje predvsem v imenu vseh tistih, ki se z mano niso nikoli strinjali, se ne strinjajo in se ne bodo nikoli strinjali, s tem še vedno ne kršim nobenih temeljnih človekovih pravic  – vsaj dokler je neumnost takorekoč neodtujljiva človekova pravica ne.

Podobno performativno govorno dejanje, kot pohvala, je tudi odlikovanje. Ker pa nekateri besedo “hvala” razumejo kot višek nehvaležnosti, če ni pospremljena še vsaj z nečim oprijemljivim (MASTNA NAGRADA), se vse skupaj izvrši v bolj ali manj formalizirani obliki simbolične predaje kakšnega koščka kovine ali papirja ali kuverte z vsebino… Performativno govorno dejanje pomeni, da je dejanje izvršeno z besedo ali besedno zvezo samo v trenutku, ko sprejemnik to zazna in razume. Na primer:

“Dragi bralec, odlikujem vas, ker ste zelo razgledana, modra in razumna oseba”.

zirosi l.r.

Pod črto:

To odlikovanje si lahko natisnete in ga postavite na častno mesto, ali pa si z njim obrišete rit.