Tito vs. papež

Med spremljanjem francoskega dokumentarca o Maršalu mi je nehote ušlo, da si mogoče želim vsaj nekoliko tega občutka vere in radosti v kakšno veliko osebnost, da bi lahko videl samo njen najsvetejši del, njeno čisato idealno podobo, pod katero se nam hoče prodati. Od Tita mi je ostal samo spomin na jokanje vzgojiteljic v vrtcu, ki je mejilo na cmeravo pričakovanje apokapolipse in nekekaj dobrih vicev, naslednja množična histerija, ki sem se je spomnil, pa je bil obisk prejšnjega papeža.

In smo že pri prvi fascinaciji: tisti, ki so utripali na Titeja, niso na papeža – nobenega papeža in seveda obratno. Pa vendar lahko opazimo očitno slepoto pri obojih: na svojem predmetu občudovanja vidijo samo idealizirano podobo, vidijo samo pozitivne plati in pozitvne posledice njegovih dejanj, hkrati pa so absolutno slepi za negativne plati.

Če predpostavljam, da nobeni od teh niso popolnoma neumni, je povsem na mestu vprašanje, kako so naredili svojo izbiro: najbrž izbira ni bila plod nekakšnega tehtnega premisleka – le kdo pri zdravi pameti bi izbiral med oboževanjem ekstravagantnega oblastiželnega diktatorja s krvavimi rokami in versko blaznim zaščitnikom pedofilov, ki se zvečer pred spanjem redno pretepa s pasom?

Del teh učinkov bi se morda lahko pripisalo pranju možganov in indoktrinaciji, ki poteka že od rane mladosti – čeprav ne vse: še vedno obstaja vprašanje, kako se vse skupaj zgodi. V nekoliko drugačno luč pride, če to postavimo v luč ostalih zgledov, ki bi jih lahko imenovali idoli, ki ne sodijo v sfero politike pa so za svet in človeštvo neredili neskončno več od raznih političnih prdcev in verskih blaznežev, kot na primer Nikola Tesla ali Alexander Fleming; jasno je predvsem to, da nobeden od njiju nima niti približno take reklamarske podpore, poleg tega pa znanost niti približno ni tako seksi kot nategovanje vseh po vrsti.

Morda pa obstaja še neka globja plat, morda vsak vsaj nekoliko išče samega sebe v vseh drugih – v tem primeru bodo najbrž v Titu prepoznali svoj ideal samega sebe tisti bolj hedonistično ekstravertirani, bolj poduhovljeni in zamorjeni introvertiranci pa v kakšnem papežu…

3 odzivov na “Tito vs. papež”

  • bp je rekel/-la:

    Predlani je umrl Norman Borlaug. Pred tem sploh ne vem, če sem kje v medijih kdaj slišal zanj.

  • titud je rekel/-la:

    Z analizo naših lastnih nezavednih vgibov, pa tudi preko lastnih racionalih (pozitivnih ali negativnih) izkušenj, po moje ni mogoče indicirat sestavin ‘žmohta’, ki je iz jožkota naredil tita. Sestavine tega žmohta bi bilo možno določit le z indikatorji, ki jim ta ‘žmoht’ že v naprej ni spremeil lastnosti. Ker je (bil) titov ‘žmoht’ globalno vpliven, si tud s francozi včeraj nisem mogel kaj prida pomagat, še posebej, ker so si oni pomagali predvsem z nami.

  • zirosi je rekel/-la:

    Po moje so že Pankrti dobro zajeli bistvo tega v komadu Gospodar. Pa tud Thomas Mooore je znal v pismu, lepo povedati kralju, zakaj so katoličani nujno problematični.

Napiši odgovor

Modrosti...

Dokler je vinca pil, je bil živ, ko je vodo srknil, je pa crknil.

( ljudska modrost)

Iz Twiterja
zirosi: RT @mmirabilis: if u missed it: friday #49 Breakfast of champions :) #dailydoodle http://t.co/pyBg2dIx
8 hours ago
zirosi: Jamskega medveda - se reče tisti kosti, na katero so taminski neandertalci piskali. #jamskega
1 day ago
zirosi: Džez Cerkno!
1 day ago
zirosi: @TeaLogar Kolikor moči toliko pravic...
2 days ago
AngelMist666: @zirosi awe thank you sweetie!! A very nice Happy birthday 2 wake up too:) *Hugs* xxx
2 days ago
  • Občutek mraza in podhladitev Nedelja, 29 januar, 2012
    Zima z rilcem rije in z repom opleta, pravi star slovenski pregovor. In tudi v teh dneh nam menda iz Sibirije pošiljajo še nekaj zimskih temperatur v kompletu z severovzhodnim vetrom. Čeprav je so bile danes jutranje temperature enkrat višje kot včeraj pa je vreme s pomočjo vetra in oblakov naredilo tak mraz, da so […]
  • Z jamarji na Kanin Nedelja, 15 januar, 2012
    Vse skupaj je potekalo nekako v stilu bliskovite akcije: najprej me v petek pod večer pokliče Jokl in me povabi, če bi se pridružil na nekakšen zastonjkarski izlet. Ker se šenkanemu konju ne gleda v zobe, je seveda odgovor bil: itak. Preobrazba Jokl levo, Marko desno Najprej, naj se ve, da – razen po sili […]
  • Mi hribovci Torek, 24 maj, 2011
    Smo fajn ledje pa znamo se opret na roke… taqle mamo… […]
  • Navadna leska – Corylus avellana Petek, 29 april, 2011
    leska (grm) Corylus avellana Leska je za nas gošavce ena od najuporabnejših – takorekoč svetih -  rastlin in je naš najpogostejši grm, tak, da je močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste, ki so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrčasti in na koncu priostreni. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni [.. […]
  • Čemaž – Allium Ursinum Petek, 22 april, 2011
    Medvedji česen so ga poimenovali Rimljani, pri nas pa se čemažu reče tudi divji česen, raste v vlažnih senčnih ali polsenčnih gozdovih. Zel zraste 25-30 cm visoko v velikih količinah, tako da dobimo prave njive. Njegov vonj po česnu je tako močan, da ga lahko zavohamo, še preden ga zagledamo. Požene zgodaj spomladi, junija naredi […]
  • Trobentica – Primula vulgaris Četrtek, 21 april, 2011
    Prva znanilka pomladi, ki je za nas uporabna, je Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris, po slovensko tudi Pomladanski jeglič), ki je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, prepoznamo jo po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do […]
  • Kronika Petek, 15 april, 2011
    Takule je bl… …pa neč drgač […]
  • Pomladanski prvaki Sobota, 19 marec, 2011
    Na prisojni legi zmaga nedvomno pripada trobenticam: ne samo, da so bile prve, brez kakršne koli panike so se prebile tudi čez novo pošiljko snega, osojni zmagovalci pa so nesporno telohi. Prišli so tudi zvončki pa mačice: Teloh   Trobentice Trobentica Pomladanski žafran (ne to niso podleski – obstaja bistvena razlika, o kateri bomo še […]