Elijeva knjiga
Pa smo ga dobili. Najboljši letošnji film je “The Book of Eli” – film, ki ga poseka. Zgodba se dogaja v času 31 let od jutri ali pojutrišnjem, po globalni oziroma ameriški katastrofi, ki je takorekoč spucala Ameriko v puščavo, tolpe motoristov in peščico starih ljudi (eden je dober in črn, drugi je slab belec, ki pretepa svojo slepo ženo – in po potrebi prodaja svojo prekrasno nepismeno hčerko najboljšemu ponudniku, dva sta bela in kanibala, šesti je prekupčevalec z razno kramo, sedmi pa je knjižničar), ki se še spominjajo, kako lepo je bilo nekoč.
To je krut svet nepismenih, svet brez morale, pravil in zakonov, kjer velja samo pravilo hitrejšega, močnejšega in spretnejšega – tistega z najbolj ostro mačeto (po filmu vas lahko celo zanese do Merkurja in si nabavite svojo – tako za 11€ – tako za vsak slučaj). Svet, kjer ni upanja, svet, iz katerega so izstrebili knjigo vseh knjig – skoraj, skoraj jim je uspelo izstrebiti največkrat natisnjenoo knjigo vseh časov (ker naj bi bila kriva za katastrofo) – Biblijo, ki so jo prevedli po naročilu kralja Jamesa (King James Bible).
Če bi bil naš glavni junak Japonec, bi mu lahko bilo ime tudi Zaitoichi, to je junak s poslanstvom, ki sledi notranjemu glasu nekam na zahod, kamor mora odnesti zadnji obstoječi izvod knjige vseh knjig. Glave padajo zlobci umirajo… Če bi bila igrica, bi se ji mogoče lahko reklo Fallout 3…
Ne čakajte, da pride v vaš kino, privoščite si Ameriko in si iz neta snemite prvi cam, ki sliši na ime “The.Book.of.Eli.2010.CAM” – zakaj bi leteli v Ameriko, če si lahko cel ameriški kino prenesete domov.
Trailer:
ekološki politično korektni MadMax…
link stiže…piracy is liberty !
evo ga …
http://www.novamov.com/video/msfa305elvk6h
pozabil si, da je tudi versko (fundamentalistično krščanarsko) korektni
točno tko – tudi fundamentalistično korektno
A bi ta film lahko spadal (npr. s stališča psihonalize kot kontekstulanega orodja za analizo kulturnih fenomenov) v kategorijo histerečnih simptomov strukturnega nezadovoljstva z dominatnim družbenim redom v pretekli dekadi (oz. simptomov razpršene, kaotične, amorfne, neartikulirane želje po prelomu, diskontinuiteti, revoluciji, utopiji… – glej tekst marcela št. jr. dekada brez imena v mladini poglavje top searc http://www.mladina.si/tednik/201001/dekada_brez_imena)ali morda že nakazuje novo (dez)utopijo naslednje dekade?
Popravek prešnjega posta zaradi linka:
A bi ta film lahko spadal (npr. s stališča psihonalize kot kontekstualnega orodja za analizo kulturnih fenomenov) v kategorijo histerečnih simptomov strukturnega nezadovoljstva z dominatnim družbenim redom v pretekli dekadi (oz. simptomov razpršene, kaotične, amorfne, neartikulirane želje po prelomu, diskontinuiteti, revoluciji, utopiji… – glej tekst marcela št. jr. dekada brez imena v mladini poglavje top search http://www.mladina.si/tednik/201001/dekada_brez_imena ) ali morda že nakazuje novo (dez)utopijo naslednje dekade?
titud
Po moje prej spada pod kategorijo “nelagodja v kulturi” – še posebej v tistem delu, kjer se fura fundamentalizem v najbolj čistokrvni obliki – to je pa pravzaprav edina rdeča nit tega filma.
Se mi zdi, da so vsi ostali fundamentalisti, če jih primerjamo z američani (še posebej pa v tem filmu), navadni amaterji – film je pravzapra genealogija fundamentalizma kot takega.
Realnost očitno že prehiteva film:
http://www.delo.si/clanek/97353
Proizvajalec merilnih naprav za avtomatsko orožje Trijicon iz Michigana vse od leta 2003 na te naprave poleg serijskih številk daje tudi kratice za navedbe v Svetem pismu…
Zda so utemeljena na verskem fundamentalizmu zato, ker so novem svetu našle prostor zase verske manjšine, ki so bile zaradi sklicevanja na črko svetega pisma v starem svetu preganjane od tiste večine, ki je prisegala na duha svetega pisma. Očitno gre za postkatostrofično vizijo povratka k izvoru/fundamentu, ki zanemarja (ali opozarja, odvsino od poante filme), da je bil takšen fundamentalizem vzrok katastrofi in da je postkatastrofizem ponavljanje zgodovine v obliki farse…
great text, love it
Pogledal film (blueray rip), dobra igralska zasedba, dobra svetloba, briljatni zvoki (posebno streljačine). Prva asocicacija je na Žižkovo Začenjnjanje od začetka, kjer ne gre za kritično (avto)refleksijo z namenom reforme tistega, kar je pripeljalo v katastrofo, ampak za vračanje k osnovi/fundamentu, za začenjanje znova po modelu, o katerega učinkovitosti se ne sprašuje več, ker je zgodovinsko izpričal svojo moč. Magari katastrofično, saj je katastrofa le dokaz njegove moči same, ker uspešno zlorabit je mogoče nenazadnje le tisto, kar ima moč…
Al pa taka Brechtovska – knjiga je orožje…
Vsi bi radi pravljice — tralala hopsasa.
Knjige rabijo tisti, ki bi radi več moči. Močnejša je knjiga – večjo da moč.