Elijeva knjiga

Pa smo ga dobili. Najboljši letošnji film je “The Book of Eli”  – film, ki ga poseka. Zgodba se dogaja v času 31 let od jutri ali pojutrišnjem, po globalni oziroma ameriški katastrofi, ki je takorekoč spucala Ameriko v puščavo, tolpe motoristov in peščico starih ljudi (eden je dober in črn, drugi je slab belec, ki pretepa svojo slepo ženo – in po potrebi prodaja svojo prekrasno nepismeno hčerko najboljšemu ponudniku, dva sta bela in kanibala, šesti je prekupčevalec z razno kramo, sedmi pa je knjižničar), ki se še spominjajo, kako lepo je bilo nekoč.

To je krut svet nepismenih, svet brez morale, pravil in zakonov, kjer velja samo pravilo hitrejšega, močnejšega in spretnejšega – tistega z najbolj ostro mačeto (po filmu vas lahko celo zanese do Merkurja in si nabavite svojo – tako za 11€ – tako za vsak slučaj). Svet, kjer ni upanja, svet, iz katerega so izstrebili knjigo vseh knjig – skoraj, skoraj jim je uspelo izstrebiti največkrat natisnjenoo knjigo vseh časov (ker naj bi bila kriva za katastrofo) – Biblijo, ki so jo prevedli po naročilu kralja Jamesa (King James Bible).

Če bi bil naš glavni junak Japonec, bi mu lahko bilo ime tudi Zaitoichi, to je junak s poslanstvom, ki sledi notranjemu glasu nekam na zahod, kamor mora odnesti zadnji obstoječi izvod knjige vseh knjig. Glave padajo zlobci umirajo… Če bi bila igrica, bi se ji mogoče lahko reklo Fallout 3…

Ne čakajte, da pride v vaš kino, privoščite si Ameriko in si iz neta snemite prvi cam, ki sliši na ime “The.Book.of.Eli.2010.CAM” – zakaj bi leteli v Ameriko, če si lahko cel ameriški kino prenesete domov.

Trailer:

13 odzivov na “Elijeva knjiga”

  • Bojan Vukic Zvuk je rekel/-la:

    ekološki politično korektni MadMax…
    link stiže…piracy is liberty !

  • zirosi je rekel/-la:

    pozabil si, da je tudi versko (fundamentalistično krščanarsko) korektni

  • Ešter Klasse je rekel/-la:

    točno tko – tudi fundamentalistično korektno

  • titud je rekel/-la:

    A bi ta film lahko spadal (npr. s stališča psihonalize kot kontekstulanega orodja za analizo kulturnih fenomenov) v kategorijo histerečnih simptomov strukturnega nezadovoljstva z dominatnim družbenim redom v pretekli dekadi (oz. simptomov razpršene, kaotične, amorfne, neartikulirane želje po prelomu, diskontinuiteti, revoluciji, utopiji… – glej tekst marcela št. jr. dekada brez imena v mladini poglavje top searc http://www.mladina.si/tednik/201001/dekada_brez_imena)ali morda že nakazuje novo (dez)utopijo naslednje dekade?

  • titud je rekel/-la:

    Popravek prešnjega posta zaradi linka:

    A bi ta film lahko spadal (npr. s stališča psihonalize kot kontekstualnega orodja za analizo kulturnih fenomenov) v kategorijo histerečnih simptomov strukturnega nezadovoljstva z dominatnim družbenim redom v pretekli dekadi (oz. simptomov razpršene, kaotične, amorfne, neartikulirane želje po prelomu, diskontinuiteti, revoluciji, utopiji… – glej tekst marcela št. jr. dekada brez imena v mladini poglavje top search http://www.mladina.si/tednik/201001/dekada_brez_imena ) ali morda že nakazuje novo (dez)utopijo naslednje dekade?

  • zirosi je rekel/-la:

    titud
    Po moje prej spada pod kategorijo “nelagodja v kulturi” – še posebej v tistem delu, kjer se fura fundamentalizem v najbolj čistokrvni obliki – to je pa pravzaprav edina rdeča nit tega filma.

    Se mi zdi, da so vsi ostali fundamentalisti, če jih primerjamo z američani (še posebej pa v tem filmu), navadni amaterji – film je pravzapra genealogija fundamentalizma kot takega.

  • zirosi je rekel/-la:

    Realnost očitno že prehiteva film:
    http://www.delo.si/clanek/97353

    Proizvajalec merilnih naprav za avtomatsko orožje Trijicon iz Michigana vse od leta 2003 na te naprave poleg serijskih številk daje tudi kratice za navedbe v Svetem pismu…

  • titud je rekel/-la:

    Zda so utemeljena na verskem fundamentalizmu zato, ker so novem svetu našle prostor zase verske manjšine, ki so bile zaradi sklicevanja na črko svetega pisma v starem svetu preganjane od tiste večine, ki je prisegala na duha svetega pisma. Očitno gre za postkatostrofično vizijo povratka k izvoru/fundamentu, ki zanemarja (ali opozarja, odvsino od poante filme), da je bil takšen fundamentalizem vzrok katastrofi in da je postkatastrofizem ponavljanje zgodovine v obliki farse…

  • Mateja Bartol je rekel/-la:

    great text, love it

  • titud je rekel/-la:

    Pogledal film (blueray rip), dobra igralska zasedba, dobra svetloba, briljatni zvoki (posebno streljačine). Prva asocicacija je na Žižkovo Začenjnjanje od začetka, kjer ne gre za kritično (avto)refleksijo z namenom reforme tistega, kar je pripeljalo v katastrofo, ampak za vračanje k osnovi/fundamentu, za začenjanje znova po modelu, o katerega učinkovitosti se ne sprašuje več, ker je zgodovinsko izpričal svojo moč. Magari katastrofično, saj je katastrofa le dokaz njegove moči same, ker uspešno zlorabit je mogoče nenazadnje le tisto, kar ima moč…

  • zirosi je rekel/-la:

    Al pa taka Brechtovska – knjiga je orožje…

    Vsi bi radi pravljice — tralala hopsasa.

  • titud je rekel/-la:

    Knjige rabijo tisti, ki bi radi več moči. Močnejša je knjiga – večjo da moč.

Napiši odgovor

Modrosti...

Bolje z modrim jokati, kakor z neumnim peti.

( ljudska modrost)

Iz Twiterja
zirosi: RT @mmirabilis: if u missed it: friday #49 Breakfast of champions :) #dailydoodle http://t.co/pyBg2dIx
8 hours ago
zirosi: Jamskega medveda - se reče tisti kosti, na katero so taminski neandertalci piskali. #jamskega
1 day ago
zirosi: Džez Cerkno!
1 day ago
zirosi: @TeaLogar Kolikor moči toliko pravic...
2 days ago
AngelMist666: @zirosi awe thank you sweetie!! A very nice Happy birthday 2 wake up too:) *Hugs* xxx
2 days ago
  • Občutek mraza in podhladitev Nedelja, 29 januar, 2012
    Zima z rilcem rije in z repom opleta, pravi star slovenski pregovor. In tudi v teh dneh nam menda iz Sibirije pošiljajo še nekaj zimskih temperatur v kompletu z severovzhodnim vetrom. Čeprav je so bile danes jutranje temperature enkrat višje kot včeraj pa je vreme s pomočjo vetra in oblakov naredilo tak mraz, da so […]
  • Z jamarji na Kanin Nedelja, 15 januar, 2012
    Vse skupaj je potekalo nekako v stilu bliskovite akcije: najprej me v petek pod večer pokliče Jokl in me povabi, če bi se pridružil na nekakšen zastonjkarski izlet. Ker se šenkanemu konju ne gleda v zobe, je seveda odgovor bil: itak. Preobrazba Jokl levo, Marko desno Najprej, naj se ve, da – razen po sili […]
  • Mi hribovci Torek, 24 maj, 2011
    Smo fajn ledje pa znamo se opret na roke… taqle mamo… […]
  • Navadna leska – Corylus avellana Petek, 29 april, 2011
    leska (grm) Corylus avellana Leska je za nas gošavce ena od najuporabnejših – takorekoč svetih -  rastlin in je naš najpogostejši grm, tak, da je močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste, ki so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrčasti in na koncu priostreni. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni [.. […]
  • Čemaž – Allium Ursinum Petek, 22 april, 2011
    Medvedji česen so ga poimenovali Rimljani, pri nas pa se čemažu reče tudi divji česen, raste v vlažnih senčnih ali polsenčnih gozdovih. Zel zraste 25-30 cm visoko v velikih količinah, tako da dobimo prave njive. Njegov vonj po česnu je tako močan, da ga lahko zavohamo, še preden ga zagledamo. Požene zgodaj spomladi, junija naredi […]
  • Trobentica – Primula vulgaris Četrtek, 21 april, 2011
    Prva znanilka pomladi, ki je za nas uporabna, je Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris, po slovensko tudi Pomladanski jeglič), ki je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, prepoznamo jo po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do […]
  • Kronika Petek, 15 april, 2011
    Takule je bl… …pa neč drgač […]
  • Pomladanski prvaki Sobota, 19 marec, 2011
    Na prisojni legi zmaga nedvomno pripada trobenticam: ne samo, da so bile prve, brez kakršne koli panike so se prebile tudi čez novo pošiljko snega, osojni zmagovalci pa so nesporno telohi. Prišli so tudi zvončki pa mačice: Teloh   Trobentice Trobentica Pomladanski žafran (ne to niso podleski – obstaja bistvena razlika, o kateri bomo še […]