Koebenhavenski uspehi
Operacija je uspela, pacient umrl. Lahko sklenemo ob robu srečanja, podnebnih katastrofikov in algoroidov skupaj z ostalimi zvezdami iz sveta šovbiznisa in politike, ki so nam vsi hiteli dopovedovati, kako je stvar resna in usodna, iz njihovega obnašanja pa je lepo vidno, da problem dejansko sploh ni tolikšen, da bi se ga resno lotitili. Dejansko pri vsem skupaj gre predvsem za veliko svetovno manipuliranje.
Recimo, da je vse absolutno res: da ljudje dejansko s svojimi izpusti toplogrednih plinov tako pregrevamo zemeljsko ozračje, da se ledeniki topijo, da se otoki potapljajo in da zaradi naših izpustov iz obeh polov izginja večni led. Zakaj je potem sploh potrebno, da se na nekakšnem Danskem zletu preriva več kot 100 prvih mož držav, če je za vse skupaj najbolj kriv slab ducat držav, ki v ozračje prispeva več kot 80 odstotkov toplogrednih emisij? Če bi bila dejansko v igri skrb za podnebje, bi se vsaj za začetek lahko usedla samo dva, ki skupaj prispevata 42 odstotkov vseh toplogrednih izpustov: eden bi prišel iz Washingtona, drugi pa iz Pekinga (da bi omejila svoje izpuste, bi lahko samo eden odšel do drugega).
Vse skupaj bi lahko primerjali s finančno krizo: ko so glavni igralci dojeli, da jim gre trenutna ekonomska ureditev v maloro, ni bil noben strošek odveč, na kriznih sestankih pa ni bilo videti nobenih Pahorjev, Erjavcev in ostalih podobnih prdcev iz sveta politike in prav tako ne raznih igralcev, ki se med reševanjem sveta pred katastrofami naokrog prevažajo v zasebnih reaktivcih in so nekje na poti svoje slave popolnoma izgubili kakršenkoli stik z realnostjo.
Rezultati podnebnega srečanja so torej znani: dogovorili so se, da se bodo še naprej dogovarjali. Pri tem pa pridelali toliko toplogrednih izpustov, kot jih je Maroko pridelal v letu 2006.
Dejansko je ves podnebni cirkus v Koebenhavnu za vse nas zelo uspešen zato: ker je razkrinkal dvoličnost vseh udeležencev, ki so s svojo udeležbo naredili predvsem ogromno novih izpustov; ker še niso uvedli davkov na dihanje in na prdce; ker so se spet izkazali za napihnjene antropocentrike, ki mislijo, da lahko z nekakšnim konsenzom določajo temperaturo celega planeta; predvsem pa, da je vse skupaj predvsem velikanska manipulacija, od katere imajo vsi vpleteni svoje koristi (“klimatologi” dobijo denar za nedelo in pozornost, politiki lahko z vsem skupaj strašijo in nategujejo množice, mediji pa lahko poročajo o “katastrofah”).
stray-quotes/=stray_dir
Šovbiznis pač – american style.
CO2 je hudo priročna zadeva … mi ga delamo, rastline ga kurijo… in lahko nosiš viške in manjke iz “aktive” v “pasivo” in kontra. Subvention style… Vmes pa seveda pobereš tudi provizijo (Al Gore, GolmdanSachs, CCX…). Pa obvezno vključit še kakšne svetovne organizacije za še večjo centralizacijo, pa je.
Itak raja časti.
Vse skupaj je zgubljanje besed. V nekaj tisoč letih smo tako ali tako zapisani propadu, pa je vse eni 100 ali 1000 let prej ali kasneje. Naj bo žur!
Apres nous le deluge, glej no, nova inkarnacija madame de Pompadour.
Ne štekam glih česa se splača tako držat v Ljubljani 2010, da je treba pozabit vse ostalo? Da so žuri tukaj tako hudi? Zgleda da masrikaj zamujam.