Čistilke so družbeno koristnejše od bankirjev

Organizacija New Economics Foundation, je med seboj primerjala tri najbolje in tri najslabše plačane poklice v Angliji glede na korist, ki ga ti poklici prinašajo družbio in ugotovila, da so čistilke za družbo koristnejše od bankirjev, računovodij in oglaševalcev, zmagovalci pa so ločevalci odpadkov.

Celotna raziskava z vsemi podrobnostimi in metodološkimi pojasnili se v pdf obliki nahaja tukaj.

Analizirali so šest različnih del in skušali določiti njihovo vrednost za družbo nasploh za razliko od ustvarjanja dobička na škodo družbe in okolja:

  • Varuške – za vsak funt ustvarijo za 9,5 funtov koristi za družbo
  • Snažilke v bolnišnicah – za vsak funt ustvarijo deset funtov koristi za družbo
  • Delavci , ki reciklirajo odpadke – za vsak evro ustvarijo 12 funtov koristi za družbo
  • Oglaševalski šefi – za vsak funtov uničijo vrednost enajstih funtov
  • Računovodje – za vsak prejet funt uničijo vrednost 47 funtov
  • Vodilni bankirji – vodilni bankirji za vsak funt, ki ga prejmejo za svoje delo, uničijo vrednost sedmih funtov.

V raziskavi gre pravzaprav za razbijanje naslednjih britanskih ekonomističnih mitov o plači in vrednosti:

  1. Londonski City je bistven za britansko ekonomijo;
  2. Slabo plačane službe ustvarjajo lestev za vzpenjanje ljudi – priložnosti za vzpenjan je so dane vsem;
  3. Plačne razlike niso pomebne, v kolikor smo izkoreninili revščino;
  4. Vzdrževati moramo visoke plače, da privabimo in zadržimo sposobne ljudi v VB;
  5. Delavci v bolje plačanih službah delajo več;
  6. Zasebni sektor je učinkovitejši od državnega;
  7. Če obdavčimo bogate, bodo pobrali svoj denar in zbežali;
  8. Bogati več prispevajo družbi;
  9. Nekatere službe so bolj izpolnjujoče, zato je lahko plača nižja;
  10. Plačilo vedno nagradi dobičnonosnost.

Seveda ti miti niso samo v domeni britanskih ekonomistov, nejdemo jih tudi pri naših tako imenovanih “delodajalcih” in njihovih ideoloških ekonomističnih priležnikih.

2 odzivov na “Čistilke so družbeno koristnejše od bankirjev”

  • Renton je rekel/-la:

    Večina nas je vedela, da so čistilke bolj koristne kot bankirji, zdaj so morali to še pokazati z grafi. :) Deseterica mitov pa je bila ustvarjena samo zato, da se ljudje ne pritožujejo. Kul članek!

  • jin je rekel/-la:

    ‘Delavci v bolje plačanih službah delajo več.’

    Hehe, to je še en vic.

Napiši odgovor

Modrosti...

Dober izgovor je boljši kakor devet zagovornikov.

( ljudska modrost)

Iz Twiterja
zirosi: RT @mmirabilis: if u missed it: friday #49 Breakfast of champions :) #dailydoodle http://t.co/pyBg2dIx
8 hours ago
zirosi: Jamskega medveda - se reče tisti kosti, na katero so taminski neandertalci piskali. #jamskega
1 day ago
zirosi: Džez Cerkno!
1 day ago
zirosi: @TeaLogar Kolikor moči toliko pravic...
2 days ago
AngelMist666: @zirosi awe thank you sweetie!! A very nice Happy birthday 2 wake up too:) *Hugs* xxx
2 days ago
  • Občutek mraza in podhladitev Nedelja, 29 januar, 2012
    Zima z rilcem rije in z repom opleta, pravi star slovenski pregovor. In tudi v teh dneh nam menda iz Sibirije pošiljajo še nekaj zimskih temperatur v kompletu z severovzhodnim vetrom. Čeprav je so bile danes jutranje temperature enkrat višje kot včeraj pa je vreme s pomočjo vetra in oblakov naredilo tak mraz, da so […]
  • Z jamarji na Kanin Nedelja, 15 januar, 2012
    Vse skupaj je potekalo nekako v stilu bliskovite akcije: najprej me v petek pod večer pokliče Jokl in me povabi, če bi se pridružil na nekakšen zastonjkarski izlet. Ker se šenkanemu konju ne gleda v zobe, je seveda odgovor bil: itak. Preobrazba Jokl levo, Marko desno Najprej, naj se ve, da – razen po sili […]
  • Mi hribovci Torek, 24 maj, 2011
    Smo fajn ledje pa znamo se opret na roke… taqle mamo… […]
  • Navadna leska – Corylus avellana Petek, 29 april, 2011
    leska (grm) Corylus avellana Leska je za nas gošavce ena od najuporabnejših – takorekoč svetih -  rastlin in je naš najpogostejši grm, tak, da je močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste, ki so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrčasti in na koncu priostreni. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni [.. […]
  • Čemaž – Allium Ursinum Petek, 22 april, 2011
    Medvedji česen so ga poimenovali Rimljani, pri nas pa se čemažu reče tudi divji česen, raste v vlažnih senčnih ali polsenčnih gozdovih. Zel zraste 25-30 cm visoko v velikih količinah, tako da dobimo prave njive. Njegov vonj po česnu je tako močan, da ga lahko zavohamo, še preden ga zagledamo. Požene zgodaj spomladi, junija naredi […]
  • Trobentica – Primula vulgaris Četrtek, 21 april, 2011
    Prva znanilka pomladi, ki je za nas uporabna, je Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris, po slovensko tudi Pomladanski jeglič), ki je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, prepoznamo jo po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do […]
  • Kronika Petek, 15 april, 2011
    Takule je bl… …pa neč drgač […]
  • Pomladanski prvaki Sobota, 19 marec, 2011
    Na prisojni legi zmaga nedvomno pripada trobenticam: ne samo, da so bile prve, brez kakršne koli panike so se prebile tudi čez novo pošiljko snega, osojni zmagovalci pa so nesporno telohi. Prišli so tudi zvončki pa mačice: Teloh   Trobentice Trobentica Pomladanski žafran (ne to niso podleski – obstaja bistvena razlika, o kateri bomo še […]