zirosi

Zadnje čase se vse pogosteje sliši, da naj bi se za mesto predsednika EU potegoval notorični britanski vojni kriminalec in prekrščeni katoliban, Tony Blair. Načeloma mogoče lahko razumem to, da zanj navijajo Britanci – čeprav se mi zdi to nekako tako, kot da bi Slovenci navijali za kakšnega našega zločinca velikega kalibra – žalostna resnicaje, da takih zločincev preprosto ne premoremo. No ja, samozavesti mu očitno ne manjka, saj je menda že postavil pogoj, da bi kandidiral za predsednika EU samo, če ta funkcija ne bi bila zgolj protokolarna…

Tony Blair, poleg tega, da je neposredno kriv za najmanj eno zločinsko vojno in smrt tisočih ljudi – za eno vojno, v katero nas je skupaj s svojim ameriškim prijateljem Bushem potegnil kar vse, čeprav za to ni bilo nobenega pravega razloga, oziroma so bili razlogi za poboje tisočih ljudi v Iraku preprosto izmišljeni, ni primeren za predsednika EU tudi zaradi določenih drugih razlogov.

Najprej je to, da Britanci preprosto, čeprav se sliši čudno, niso dovolj evropski. Pri tem ne mislim na to, da so na otoku, temveč na to, da niso del Šengenskega območja in na to, da niso del evro območja – če že hočejo biti najbolj glavni, potem naj se tudi podredijo določenim pravilom, ki jih je sprejela večina ostalih.

Posebej velja še enkrat omeniti Britanske najbližje prijatelje Američane. Oboji so namreč tako incestuozno združeni, da človek sploh ne ve več, kdo ga komu vleče. Tukaj načeloma ne gre za nekakšno evropocentrično ljubosumje, temveč za preprosto dejstvo, da se Britanci raje igrajo z ameriškimi prijateljčki, kot pa z evropskimi. Če bise na tem svetu kadarkoli začela uveljavljati kakršna koli resnična vladavina prava, ki bi resnično veljala čez državne meje, bi najbrž večino zaporov napolnili z Britanskimi in Ameriškimi oblastniki.

Če se vrnem nazaj k Blairu, se lahko vprašamo še kako je z njim zdaj. Ko je v Veliki Britaniji zapravil vso svojo kredibilnost in možnosti za kakršnokoli politično zmago ter se dal prekrstiti v katolibana, so ga postavili za nekakšnega posebnega odposlanca Evropske unije, Združenih narodov, Združenih držav Amerike in Rusije za Bližnji vzhod. Vse, kar je od tega njegovega odposlanstva pa je to, da zaenkrat na Bližnjem vzhodu (še) ni nobene nove vojne – je pa Tony eden najbolj nevidnih in najbolj neučinkovitih mirovnih odposlancev, kar jih je ta svet videl, ki ni sposoben niti zavzemanja kakšnih jasnih stališč do trenutnih spopadov.

Obstaja pa še en dodaten problem, ki se tiče samega postavljanja tega našega EU predsednika – da ne bomo držvljani pri tem imeli nikakršnega vpliva. Vse skupaj bo očitno potekalo nekako tako, kot izbiranje papeža: možakarji bojo najbrž potegnili svoje premoženje na plano in merili, kdo ima daljšega. Največ, kar lahko storimo podaniki je, da se vsaj odločno nestrijnamo z določenimi predlogi. In trenutno se sam ne morem spomniti nikogar manj primernega za to funkcijo – edini, ki mi pride na misel, ki bi bil še slabša izbira, je nek slikar iz Avstrije, kateremu je rok trajanja potekel nekje v sredini prejšnjega stoletja.

Pod črto:

Nekaj malega je slišati tudi o tem, da bi lahko dobili prvo predsednico. Sam osebno sem za, vendar naj potem vsaj izberejo takšen tak kos mesa (recimo iz severnih krajev, kjer je v paketu menda tudi pamet), da ga bo užitek pogledati, ne pa kakšne stare vešče, ob pogledu na katero človeka kar vse mine.