zirosi

Cela zmaga. Če bi mi kdo prejšni teden tazlagal, da se bom danes vračal iz ultimativnega dogodka, mu najbrž ne bi verjel. U glavnem možakarji, ki se imajo za bluzerje  so zares za rokenroll. Billy pa nas je celo pozabaval s svojo slovenščino.

Necessity is a Mother Tour 2009

Če grem od začetka bi lahko na hitro pošinfal predskupino – po pricipu, da so bili preprosto nepotrebni in brezvezni. Mogoče bi bilo najbolje, da se takšne predskupine kar ukinejo. Pravzaprav bi lahko imeli zaskupine – naj igrajo potem, ko skupina neha igrati in naj jih posluša, kdor jih hoče.

Zadeva gre direktno v srce. Recimo tole bi lahko vzeli za skico vzdušja, ki so ga mojstri pričarali tudi v Tivoliju (občinstvo je bilo morda pri nas nekoliko bolj ležerno):

Pravzaprav pa je tudi celotna postavitev benda skoraj ista – skupaj z mikrofoni (od začetka se nam je celo zdelo, da bosta bradateža bolj statična ali pa se celo naslanjala na stojala – ). Videli pa smo tudi legendarni kitari iz ovc.

Nuja je mati.

Pod črto za pošimfat:
Pod črto pa bi lahko imel človek marsikaj za povedati o socialističnem organizacijskem in izbornem pristopu pri šankih. In pri zvoku je v nekem momentu le malo sfalilo do kurje polti – ponesrečena postavitev ali pa morda kakšen decibel premalo…

En odziv. na “ZZ Top”