zirosi

To, da so Italijani zares pomilovanja vredni vojaki, je takorekoč splošno priznana resnica, ki je ni več mogoče ovreči. Že v prejšnjih vojnah jim je uspevalo predvsem to, da so dobro bežali, zganjali teror nad civilnim prebivalstvom in med svojim šopirjenjem še pokavsali kakšno mladoletno domačinko. Vendar pa vse skupaj s časom postaja samo še slabše in samo še bolj tragikomično. V okupiranemu Afganistanu so namreč v strahu za svoje riti plačeveli varščino kar talibanom.

Vse skupaj je še posebej neprijetno, ker so za njimi prišli na vrsto Francozi, ki pa žal niso vedeli, da je potrebno lokalnim talibanskim partizanom za mirno sobivanje plačevati – neposredni rezultat je bil 10 mrtvih in 21 ranjenih.

Celotno zgodbo si lahko preberete tukaj.

Brez perja tudi danes ne gre (najbrž so peresa zelo koristen pripomoček za talibanske partizane, da so lahko takoj vedeli, kdo jim je plačal; menda jo je skupil samo en Italijan – najbrž se je naokrog šopiril brez svoje perjanice).

brez perja ne gre

Zgodovinski poduk te zgodbe bi bil lahko zelo pomemben (načeloma so Italijani vedno izgubili in vedno na koncu korakali z zmagovalci). Vse skupaj je zares nadvse podučno (še posebej za nas Slovence); nauk, ki ga lahko iz te zgodbe potegnemo pa je: kdor ima Italijane za zaveznike, sovražnikov sploh ne potrebuje.

4 odzivov na “Vojna po italijansko”