- Za ukinitev
- Religija in pedofilija
- Ravbarsko pravilo
- Prvič tragedija, drugič farsa
- Toshiro Mifune throws Charles Bronson
- Ljubičine blodnje
- RTV-jevske laži in priznavanje samostojnosti
- Christopher Hitchens (1949 – 2011) – onstran politične korektnosti
- Sovražni govor in bedarije
- Državniška klofuta
- Politični (ne)analitiki
- Jankovićeva era
- Nateg volilne dokončne predaje
- Zunanja podpora
- Tehnokrati napadajo
- januar 2012
- december 2011
- november 2011
- oktober 2011
- september 2011
- julij 2011
- junij 2011
- maj 2011
- april 2011
- marec 2011
- februar 2011
- januar 2011
- december 2010
- november 2010
- oktober 2010
- september 2010
- avgust 2010
- julij 2010
- junij 2010
- maj 2010
- april 2010
- marec 2010
- februar 2010
- januar 2010
- december 2009
- november 2009
- oktober 2009
- september 2009
- avgust 2009
- julij 2009
- junij 2009
- maj 2009
- april 2009
- marec 2009
- februar 2009
- december 2008
- november 2008
- oktober 2008
- september 2008
- julij 2008
- junij 2008
Američani so pristali na Luni
Na današnji dan pred 40 leti je američan Neil Armstrong postal prvi človek, ki je stopil na Luno. Kar neverjetno pa je, koliko ljudi se najde, ki nekako ne morejo sprejeti tega precej očitnega dejstva.
Teorije zarote so enostven način razlaganja nečesa, česar ne razumemo in seveda je zelo težko razumeti nekaj tako zapletenega in obsežnega, kot je osvajanje vesolja. Če pomislimo samo na to, da je na višku projekta osvajanja Lune na tem projektu delovalo 400 000 (skoraj pol milijona) ljudi, je gromozanskost in zapletenost stvari morda že nekoliko bolj jasna. Za primerjavo: na projektu atomske bombe je v ZDA sodelovalo “samo” okrog 5000 ljudi.
Če nas ne prepričajo posnetki in kupi prinešenega kamenja, saj film prenese vse in kamenja je tudi na zemlji dovolj – nekaj tiste šare (na primer zrcalo, ki se uporablja za lasersko merjenje oddaljenosti Lune od Zemlje), ki je lahko najdemo na Luni pa bi lahko tja poslali tudi brez človeških posadk. In Američani res nimajo ravno neke velike kredibilnosti pa obstaja vsaj še eno ključno dejstvo, mimo katerega ne moremo: Sovjetska zveza (komunajzarji).
Znotraj vseh teorij zarote je potrebno upoštevati dejstvo, da nikoli ne obstaja samo ena velika zarota (splošna ocena teoretikov zarote je da hkrati poteka približno 27 velikih zarot) in pred 40. leti smo imeli predvsem dve veliki sili, ki sta pletli svoje zarote za prevzem splošne kontrole nad planetom: komunisti, ki so imeli svoj center v Moskvi in kapitalisti iz Washingtona – in začuda je ravno med tema siloma potekal tudi boj za osvajanje vesolja, kjer je Luna predstavljala zgolj odskočno desko. Oboji so bili dovolj dobro opremljeni in oboji so skrbno pazili na početje drugih (in seveda ostalih tja do 27).
Predstavljajte si, kakšna zmaga bi bila za Ruske komunajzarje, če bi lahko razkrili in dokazali, da Američani niso nikoli pristali na Luni… Tobi bila čista zmaga komunizma in to je po moje tudi najpomembnejši dokaz, mimo katerega le težko pridejo tudi najbolj zakrknjeni ljubitelji zarot.
Seveda Američani so bili na Luni – pa ne samo enkrat. Vsa čast jim.
15 odzivov na “Američani so pristali na Luni”
Napiši odgovor
- zirosi na Religija in pedofilija
- zirosi na Za ukinitev
- jin na Za ukinitev
- zirosi na Ravbarsko pravilo
- zirosi na Prvič tragedija, drugič farsa
- titud na Ravbarsko pravilo
- (jm) na Prvič tragedija, drugič farsa
- zirosi na Prvič tragedija, drugič farsa
- (jm) na Prvič tragedija, drugič farsa
- zirosi na Prvič tragedija, drugič farsa
- titud na Prvič tragedija, drugič farsa
- (jm) na Prvič tragedija, drugič farsa
- titud na Prvič tragedija, drugič farsa
- (jm) na Prvič tragedija, drugič farsa
- zirosi na Prvič tragedija, drugič farsa
- Občutek mraza in podhladitev Nedelja, 29 januar, 2012Zima z rilcem rije in z repom opleta, pravi star slovenski pregovor. In tudi v teh dneh nam menda iz Sibirije pošiljajo še nekaj zimskih temperatur v kompletu z severovzhodnim vetrom. Čeprav je so bile danes jutranje temperature enkrat višje kot včeraj pa je vreme s pomočjo vetra in oblakov naredilo tak mraz, da so […]
- Z jamarji na Kanin Nedelja, 15 januar, 2012Vse skupaj je potekalo nekako v stilu bliskovite akcije: najprej me v petek pod večer pokliče Jokl in me povabi, če bi se pridružil na nekakšen zastonjkarski izlet. Ker se šenkanemu konju ne gleda v zobe, je seveda odgovor bil: itak. Preobrazba Jokl levo, Marko desno Najprej, naj se ve, da – razen po sili […]
- Mi hribovci Torek, 24 maj, 2011Smo fajn ledje pa znamo se opret na roke… taqle mamo… […]
- Navadna leska – Corylus avellana Petek, 29 april, 2011leska (grm) Corylus avellana Leska je za nas gošavce ena od najuporabnejših – takorekoč svetih - rastlin in je naš najpogostejši grm, tak, da je močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste, ki so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrčasti in na koncu priostreni. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni [.. […]
- Čemaž – Allium Ursinum Petek, 22 april, 2011Medvedji česen so ga poimenovali Rimljani, pri nas pa se čemažu reče tudi divji česen, raste v vlažnih senčnih ali polsenčnih gozdovih. Zel zraste 25-30 cm visoko v velikih količinah, tako da dobimo prave njive. Njegov vonj po česnu je tako močan, da ga lahko zavohamo, še preden ga zagledamo. Požene zgodaj spomladi, junija naredi […]
- Trobentica – Primula vulgaris Četrtek, 21 april, 2011Prva znanilka pomladi, ki je za nas uporabna, je Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris, po slovensko tudi Pomladanski jeglič), ki je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, prepoznamo jo po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do […]
- Kronika Petek, 15 april, 2011Takule je bl… …pa neč drgač […]
- Pomladanski prvaki Sobota, 19 marec, 2011Na prisojni legi zmaga nedvomno pripada trobenticam: ne samo, da so bile prve, brez kakršne koli panike so se prebile tudi čez novo pošiljko snega, osojni zmagovalci pa so nesporno telohi. Prišli so tudi zvončki pa mačice: Teloh Trobentice Trobentica Pomladanski žafran (ne to niso podleski – obstaja bistvena razlika, o kateri bomo še […]
v danasnjem magu je zanimiv clanek na to temo.. razlaga vecih “ocitnih” nepravilnosti, ki so bile narejene pri posnetkih
mogoce pa se nekoc ugotovi, da le niso bili takrat tam gor
Če tudi v Magu pišejo o tem, je zame to skoraj dokaz, da ni nič na tem, vse skupaj pa lahko dodatno podkrepita samo še Demokracija in Družina (odločijočo besedo pa bi prepustil strokovnjakom anal-itikom iz Reporterja).
Sam sem bil dolgo skeptik (delni skeptik še vedno ostajam – ker me pač ni bilo zraven) o vsem skupaj, dokler nisem začel premišljevati o celi tekmi – komunajzarji iz SZ so v tej tekmi vsekakor imeli podobno visoke stave, zato sem prepričan, da so zelo podrobno spremljali ameriško sprehajanje po Luni – zagotovo ne samo po TV-prenosu…
Strinjam se z zapisanim. Zaenkrat še nisem videl/slišal nobenega neovrgljivega argumenta, da se pristanek na Luni ni zgodil.
Se mi zdi, da so se zadeve lotili predvsem razni filmski kritiki (najboljše posnetke bi najbrž lahko našli skrite kje v kakšnem bunkerju zlobnega komunajzarskega imperija). Načeloma dopuščam tudi možnost, da so vse skupaj Američani res posneli v kakšnem studiju (konec koncev so imeli tudi že napisano osmrtnico za astronavte…) – vendar to še ne pomeni, da niso bili na Luni.
Jaz sem se rodil samo nekaj mesecev po (domnevno) prvih človeških stopinjah na Mesecu leta 1969 in me ta dogodek že ves čas fascinira. Namreč nikakor nisem razumel, kako so lahko leta 1969 in to z takratno tehnologijo, pristali na Luni in se srečno vrnili domov, medtem ko recimo še danes, leta 2009, ko imamo računalnike, simulatorje, tehnologijo, od katere boli glava, praktično nihče ne leti tja gor? Torej zadeva vendarle ni tako enostavna?
Pred leti pa sem bil v ZDA in čeprav se sliši še tako bedasto, je bil moj glavni cilj “Smithsonian National Air and Space” muzej v Washingtonu. Natančneje lunarni modul, ki je razstavljen v tem muzeju in s katerim naj bi Američani poleti 69 prileteli na luno, malo skakali naokrog in se vrnili do Apolla ter potem nazaj na Zemljo. In ko sem zagledal lunarni modul v živo, nisem mogel verjeti svojim očem. WTF? S tem so prileteli na Luno? To je meni delovalo tako, kot če mi nekdo pokaže navadno banjo in trdi, da je preplul v tem Atlantik.
Dodatno mojo skepso samo še potrjuje dejstvo, da so vsi ti astronavti, ki so prvi po milijardah let evolucije življenja na Zemlji stopili na nek drug planet (točneje luno), na koncu postali pijančki ali zelo vase zaprti ljudje (Glenn, Armstrong…), ki so se umaknili iz družbe.
Malo čudno, se vam ne zdi?
Želel sem tudi sam dodati nekaj na to temo, a je tako špekulativna, da bi še sami amorikanosi podvomili o svojem dospetju:)
Še malo zares; ko sem objavljal na današnji dan, sem se spomnil fotografij z lune, ki so mi vedno vzbujale dvom (prav fotke so tiste, ki delujejo nepristno) in sem jih spet pogledal – na trenutke, bi upal staviti, da niso narejene na luni, četudi (ni)so bili tam.
In še dve neizpodbitni dejstvi, zakaj slehernega zemljana -projekt luna, dela skeptika:
- Američani so s svojimi spletkami in manipulacijami svet prevarali že (pre)večkrat
- po 40 letih, kljub neverjetnemu napredku znanosti in tehnike se, po vseh videnih spodrsljajih, luna tudi zanje zdi oddaljen kos zemlje
Zaenkrat je zame zagotovo najmočnejši dokaz Ameriškega pristanka Luni to, da so Ameriški vse skupaj sprejeli tudi Rusi. In zagotovo so ravno Rusi imeli najboljša srredstva in največjo motivacijo, da bi vse skupaj razkrinkali.
Poleg tega pa se na Luni nahaja tudi nekaj stvatri, ki naj bi jih Američani pustili gor in so vidne tud iz Zemlje – na primer zrcalo prek katerega z laserjem merijo Lunino razdaljo od nas (menda se od nas oddalji za približno 3 centimetre na leto); kar je trenutno edini del Apolo projekta, ki deluje še danes.
Je že tako, da velika večina Američanov še vedno verjame v vsemogočnega Boga, v Jezusovo vstajenje od smrti, pekel in podobne nesmisle, najdejo pa se tudi taki, ki še vedno srečujejo živega Elvisa, kmalu pa bodo najbrž začeli srečevati tudi od mrtvih vstalega Michaela Jacksona…
@zirosi Predmete, kot je zrcalo, se da zlahka spustiti na Luno tudi z raketami brez človeške posadke, tako da to ne more biti noben dokaz. Zanimivo pa je, da naj bi po Luni do sedaj hodilo kar 12 ljudi, torej več odprav, kar naj bi dokazovalo, da je bilo v tistih časih letenje na Luno res otročje lahko početje in so se tega v nekem trenutku Američani enostavno naveličali.
Glede vprašanja, zakaj se Sovjeti niso bolj potrudili ovreči pristanka na Luni 20 julija 1969, gre pa verjetno za enak problem, kot ovreči teorijo, da je nekaj teroristov, ki niso nikdar v življenju pilotirali potniškega letala in so se učili letenja iz MS Flight simulatorja (računalniške igrice), uspelo ugrabiti tri letala, kirurško natančno zrušiti oba dvojčka WTC, ter za povrh še torpedirati Pentagon. Proti temu enostavno nimaš besed. Kdor je toliko naiven, naj verjame, ostali si pač mislimo svoje.
moj oci ma pa boljsi avto k ma 220 na stevcu. vse skupi je en velik hoax, se danes niso sposobni it na luno,…
ce pomislis da vecina americanov ne najde svoje drzave na svetovnem zemljevidu…. potem tolk tezje verjames da so bili res na luni
@dr. onyx
In kakšen dokaz lahko ponudiš za to, da niso prišli na Luno? To, da niso šli včeraj je lahko stvar cene (temu se reče kapitalizem) – zadeva jih je stala dobrih 150 milijard $, prišli so gor, pobrali pa nekaj kamenja – ker dosti drugega tam niti ni in to je to. Naslednji cilj naj bi bil Mars, vendar pa naj bi bila tudi cena dobrih 10 milijard $ ob proračunu, ki se je iz 5 milijard zmanjšal na 3 (ob sedanji inflaciji) prevelika. Vsekakor pa je določen problem tudi to, da nekako niso našli neke vojaške strateške vrednosti v tem početju, tako kot v orbitalnih raziskovanjih.
Za razliko od tebe ali mene in številnih drugih teoretikov zarote so Rusi 20. julija 1969 imeli dovolj sredstev in znanja, predvsem pa motivacije, da bi vse skupaj ovrgli, če bi Američani zares nategovali cel svet. Zadeva ni bila niti približno tako nepomembna kot je par bajt in par tisoč mrtvih ljudi (in seveda “vojna proti terorizmu” koristi tudi Rusom, ki lahko nekoliko bolj na trdo obračunavajo s svojimi), saj je šlo za simbolno tekmovanje dveh velesil – šlo je za vojno, v kateri se je dokazovalo, kdo je boljši in to v trenutku, ko so bili Rusi prepričani, da so najboljši.
Dober članek o tem, kako so Rusi spremljali vse polete na Luno:
Pred štirimi leti je v Rusiji izšel članek, ki je razkril, da so Sovjeti v želji, da bi lahko objektivno nadzirali ameriške korake k Luni, blizu Simferopolja na Krimu skrivaj opremili nadzorni kompleks, ki je imel radarsko anteno s čašo premera 32 metrov (vhodna vrata z napisom v ruščini in ukrajinščini, da gre za prepovedano območje in da je vstop prepovedan, res pa da na vratih ni ključavnice…
; ta je na “ameriških« frekvencah prisluškovala Nasinim poletom k Luni. Tako so lahko v realnem času sledili govornim, telemetrijskim in televizijskim podatkom ameriških apollov z nadzornim centrom v Houstonu v ameriški zvezni državi Teksas. To so lahko počeli takrat, ko je bila v območju radijske »vidnosti« tudi madridska antena v Španiji, ki je pomagala ZDA.
Za to, da bi lahko sledili vesoljskim plovilom pri njihovem kroženju okoli Lune in pri pristanku na njenem površju bi morali imeti balistične podatke tirov apollov za izračun navodil za usmerjanje antene. Toda teh podatkov Američani niso objavili. Zato so sovjetski balistiki podatke o tirih poletov izračunavali na podlagi podatka o času izstrelitve in prihoda ladij apollo k Luni, ki jih je sporočal ameriški radio. Še bolj točno pa so anteno usmerjali po signalih apollov, ki jih je prejemal nadzorni kompleks. Tako so od decembra 1968 do novembra 1969 razmeroma kakovostno spremljali vesoljske ladje odprav Apolla 8, Apolla 10, Apolla 11 in Apolla 12. Posebno dobro so lahko slišali pogovore astronavtov in telemetrijske podatke, televizijski signal pa je bil zaradi “nezadostne ravni energetskega potenciala« nizke kakovosti.
Anteno, ki ima ploščino 400 m2, so kasneje uporabljali za vodenje sovjetskih daljinsko vodenih lunarnih vozil vrste lunohod, za samodejne sonde, ki so z Lune v SZ dostavile vzorce kamnin, pa tudi za umetne satelite, ki so krožili okoli Lune.
http://www.rtvslo.si/blog/vojko-kogej/?&date=2009-03
“Oboji so bili dovolj dobro opremljeni in oboji so skrbno pazili na početje drugih (in seveda ostalih tja do 27).”
zmer me je fasciniralo tole ‘skorej doseženo’
bli na luni. enkrat dvakrat. nej bi živeli gor en dan so govorli, ko sem bla še mala. in delali bomo malo, ker bo tolk avtomatizacije. vsi bomo boljše živeli, delali samo kar hočemo in v čemer smo dobri. smo meli socializem, skorej idelano državno ureditev, dokler je nismo začeli ‘popravljat’. vse revolucije so skorej dosegle nekej. skorej smo našli zdravilo za raka. potem je prišel aids. in kmal bomo baje zamenjali nafto. skorej smo že najdli alternativo.
tolk je tega skorej, napol narejenih stvari, ki so ostale zadej. ker se svet spreminja tolk hitro, da se nobene stvari ne da zares osvojit in do konca dognat.
tole z luno je blo res dobro. sploh zato, ker se še zmerej čudim, da se je plan sploh speljal tolk deleč.
ti mater, sami strokovnjaki. a evolucije tud ne sprejemate, ker “ima vsaka kompleksna naprava dizajnerja”?
http://www.cracked.com/funny-44-conspiracy-theories/