zirosi

Pris je rekel/-la:

Preveč različnih stvari si nametal na kup.

Policija spada v državno upravo in tam je poleg togega plačnega sistema zakonsko predpisan sistem nagrad. Dotični policist je za svoje dejanje ta mesec pač dobil najvišjo nagrado, ki jo ta sistem dovoljuje. Drugi policisti, ki so ta mesec izkazali nadpovprečno uspešnost, so prejeli nagrade v višini cca. 40 evrov. Večina jih poleg plače ni prejela nič. To je sistem motivacije v državni upravi, kot ga poznajo povsod in tu ne vidim nič spornega. Tak sistem poznajo tudi v zasebnem sektorju.

NLB je zasebna banka, katere delni lastnik je država. Kot taka ni vezana na plačni sistem v državni upravi, zaposlitvene pogodbe z uslužbenci so individualne, ravno tako nagrade. Kramarjeva nagrada ni bila izplačana iz davkoplačevalskega denarja.

Stečajni upravitelj pa je oseba, ki je opravila izpit in pridobila dovoljenje, torej zasebnik, ki ga za vsak konkreten stečaj postavi sodišče. Kot tak je glede stroškov in nagrade vezan na sprejete tarife, poplača pa se iz stečajne mase. Torej tudi tu ne gre za davkoplačevalski denar.

Strinjam se, da je marsikatera nagrada močno pretirana, je pa tudi fajn, da imaš pred splošnim kritiziranjem razčiščene vsaj osnovne pojme.

Pris je rekel/-la:

Okej, glede sprejema za policista vidim, da nimaš pojma in si obremenjen z nekim sovraštvom do trenutne garniture. Tudi prav. Ampak dejstvo je, da bi tak sprejem za hrabre policiste, še posebno za tistega, ki je zaradi svoje prisebnosti preprečil detonacijo bombe, organizirala vsaka oblast, prav tako pa bi prejel (za moje pojme skromno) nagrado, ki jo predpisuje sistem. Nagrado je namreč prejel za izjemne dosežke pri svojem delu, ne pa za paradiranje ob politikih. Razen če misliš, da je detonacija bombe v rokah napadalca nekaj vsakdanjega.

Glede Kramarjeve nagrade se strinjam, da je previsoka. Bedno pa mi je, da nihče ne omenja, da je imela NLB v času njegovega vodstva za cca. 350 milijonov evrov čistega dobička, torej je njegova bruto nagrada znašala eno tristopetdesetino tega zneska. Kam je šlo pa tristodevetinštirideset tristopetdesetin? Verjetno velik del tudi v proračun. Če bi banka v tem času imela izgubo, Kramar ne bi bil upravičen do ničesar, prav tako pa tudi proračun ne bi imel prihodkov iz tega naslova. Mislim tudi, da se podcenjuje delo managerja največje slovenske banke. Managerji so po moje upravičeni do dela dobička, tako je povsod v razvitem svetu. Fino je, da bi vsi tisti, ki udrihate po tej nagradi, navedli tudi to, kar sem napisal, če ne drugega zaradi objektivnosti. Pa da ne bo pomote, še vedno trdim, da je nagrada bila previsoka.

Glede stečajnih upraviteljev se pa vidi, da nimaš pojma niti kaj je njihova funkcija, niti kdo jih plačuje. Niso državni uslužbenci in ne plačuje jih sodišče.

Pris je rekel/-la:

“In če jih postavi sodišče, delajo za sodišče: po moji logiki delaš za tistega, ki ti delo naroči.”

Napačna logika.

Stečajni upravitelj se postavi zato, da v skladu s pravili popiše stečajno maso (vse premoženje stečajnega dolžnika) in zbere terjatve upnikov. Nato poskrbi, da se upniki v določenem odstotku poplačajo iz vrednosti stečajne mase. Jasno pa je, da upniki, tudi npr. delavci, še zdaleč ne bodo dobili povrnjenega celotnega dolga. Če bi bila stečajna masa tako velika, potem podjetje najbrž sploh ne bi šlo v stečaj.

Primer: vrednost premoženja podjetja v stečaju je 100 evrov, vrednost terjatev upnikov pa je 1000 evrov. Upniki bodo torej poplačani 10-odstotno. Ponavadi gre za relativno nizke odstotke, tam nekje med 3% in 5%. Za to ni ne kriv ne odgovoren stečajni upravitelj. Postavljen je zato, da pri stečaju ne pride do “teksasa”, da bi bil npr. en upnik poplačan v celoti, drugi pa v ničemer.

Pris je rekel/-la:

“Za mene je absurd to, da nekdo dobiva za svoje delo nekakšne nagrade, čeprav je plačan za delo …”

“Nagrada” v primeru stečajnih upraviteljev pomeni plačilo za njihovo delo. Nimajo plače in dodatne nagrade, temveč se plačilo za njihove storitve imenuje “nagrada”. Podobno tudi odvetniki za svoje delo od strank dobivajo plačilo v obliki “nagrade”. Zato sem že v prvem komentarju napisal, da si na kup nametal preveč različnih zadev.

Višina nagrade (=plačila) za stečajnega upravitelja je odvisna od velikosti stečajne mase (v odstotkih), tako da je situacija, kot si jo navedel, možna le pri izjemno nizkih stečajnih masah. Problem je bolj v tem, da je sedanja vlada ukinila zgornji maksimum višine nagrade, ki je bil prej fiksno določen na (se mi zdi) cca 87.000 evrov.

Pris je rekel/-la:

Hotel sem napisati “prejšnja vlada”, my bad.

Glede ostalega si pa zaradi nepoznavanja tematike spet nekaj zamešal in po svoje interpretiral, ampak se mi ne da prerekati. Misli si, kar si hočeš …