Paradi ponosa

Prejšnji teden smo lahko gledali in poslušali o najmanj dveh paradah ponosa, ki sta pravzaprav zasenčili vse ostalo. Vendar pa če pomislim, me vse skupaj še najbolj spominja na Monty Pitonovsko komedijo absurda.

Prvi tak organiziran sprevod z orožjem in opremo, ki se mu drugače reče tudi parada, se je zgodil že v sredo, vendar pa sta ga popolnoma zasenčila četrtkov in sobotni.

Kaj si misli o absursdnost zadnje parade je lepo povedala Svetlana Makarovič v intervjuju za vest.si. Množnični prikaz nekakšnih prepričanj in čustev je vedno čredna zadeva – degradacija posameznika na najmanjši skupni imenovalec črede (in s tem tudi degradacija tega, čemer se reče ponos).

Vendar pa obstaja še očitnejši absurd, ki ga lahko najdemo v sami besedni zvezi “parada ponosa”; še posebej, če pogledamo celotni kontekst zadnjih dveh parad. Če ponos natančneje opredelimo kot občutek velike etične in moralne vrednosti, nam je takoj jasna celotna absurdnost te situacije: upravičenje tiste parade s kapucami, baklami in palicami zagotovo lahko najdemo ravno v takšnem občutku etične in moralne vrednosti, na katerega se sklicuje tudi zadnja parada in tudi celotna nadaljnja akcija lahko najde upravičenje v tem istem občutku. In čeprav ta svoj občutek etične in moralne vrednosti, ki mu reče ponos, utemeljuje na pojmu drugačnosti (najbrž drugačnosti od večinske črede), ga vseeno manifestira tako, da se združuje v čredo.

Obe absurdni paradi pa imata tudi kratek stik v slovesnosti ob dnevu državnosti, ki je prav tako parada – konec koncev smo gledali častno četo, praporščake in  poslušali salve, na nebu pa so se prikazala tudi tri letala SV – vsekakor dovolj, da tudi temu rečemo parada.

Skratka vse skupaj je videti kot absurd: najprej parada uradnih nosilcev moči in monopolistov nasilja, potem nasilna parada etičnih in moralnih nadbitij, na koncu pa še ponosna parada črede “drugačnih”. Pri vsem tem pa se prva manifestacija imenuje proslava, druga homofobni napad, tretja pa parada.

Napiši odgovor

Modrosti...

Denar in nagoto je treba skriti.

( ljudska modrost)

Iz Twiterja
zirosi: @RagnarBelial :D pri turih se začne...
10 hours ago
RagnarBelial: @zirosi Se posebej, ce imas kake velike mozolje, ker lahko pocijo ..
10 hours ago
zirosi: @RagnarBelial Boljš kot pa kamen v hrbet. ;)
11 hours ago
zirosi: Še kukri da se spolira pal pa akcije! (mesarjeu kvartet je pa itak že dast nabrušen)
11 hours ago
RagnarBelial: @zirosi You are one cryptic person :)
11 hours ago
  • Občutek mraza in podhladitev Nedelja, 29 januar, 2012
    Zima z rilcem rije in z repom opleta, pravi star slovenski pregovor. In tudi v teh dneh nam menda iz Sibirije pošiljajo še nekaj zimskih temperatur v kompletu z severovzhodnim vetrom. Čeprav je so bile danes jutranje temperature enkrat višje kot včeraj pa je vreme s pomočjo vetra in oblakov naredilo tak mraz, da so […]
  • Z jamarji na Kanin Nedelja, 15 januar, 2012
    Vse skupaj je potekalo nekako v stilu bliskovite akcije: najprej me v petek pod večer pokliče Jokl in me povabi, če bi se pridružil na nekakšen zastonjkarski izlet. Ker se šenkanemu konju ne gleda v zobe, je seveda odgovor bil: itak. Preobrazba Jokl levo, Marko desno Najprej, naj se ve, da – razen po sili […]
  • Mi hribovci Torek, 24 maj, 2011
    Smo fajn ledje pa znamo se opret na roke… taqle mamo… […]
  • Navadna leska – Corylus avellana Petek, 29 april, 2011
    leska (grm) Corylus avellana Leska je za nas gošavce ena od najuporabnejših – takorekoč svetih -  rastlin in je naš najpogostejši grm, tak, da je močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste, ki so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrčasti in na koncu priostreni. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni [.. […]
  • Čemaž – Allium Ursinum Petek, 22 april, 2011
    Medvedji česen so ga poimenovali Rimljani, pri nas pa se čemažu reče tudi divji česen, raste v vlažnih senčnih ali polsenčnih gozdovih. Zel zraste 25-30 cm visoko v velikih količinah, tako da dobimo prave njive. Njegov vonj po česnu je tako močan, da ga lahko zavohamo, še preden ga zagledamo. Požene zgodaj spomladi, junija naredi […]
  • Trobentica – Primula vulgaris Četrtek, 21 april, 2011
    Prva znanilka pomladi, ki je za nas uporabna, je Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris, po slovensko tudi Pomladanski jeglič), ki je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, prepoznamo jo po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do […]
  • Kronika Petek, 15 april, 2011
    Takule je bl… …pa neč drgač […]
  • Pomladanski prvaki Sobota, 19 marec, 2011
    Na prisojni legi zmaga nedvomno pripada trobenticam: ne samo, da so bile prve, brez kakršne koli panike so se prebile tudi čez novo pošiljko snega, osojni zmagovalci pa so nesporno telohi. Prišli so tudi zvončki pa mačice: Teloh   Trobentice Trobentica Pomladanski žafran (ne to niso podleski – obstaja bistvena razlika, o kateri bomo še […]