Tudi opice lažejo

Čeprav ne v strogem pomenu besede, saj ne govorijo, vendar pa lahko pri njih najdemo tisto lastnost, ki se ji reče prevara, ali prikrivanje. Znanstveniki na neki Liverpoolski univerzi so izvedli zanimiv poskus, kjer so proučevali, zmožnost prikrivanja pri opicah.

Poskus je potekal tako, da so določene opice, ki v tropu niso imele omembe vrednega položaja, naučili, kako lahko pridejo do hrane, nato pa opazovali njihovo obnašanje potem, ko so v kletko prišle druge bolj šefovseke opice.

Pri vseh se je izkazalo, da so vedno takoj šle po hrano, če so bile same, kadar pa so bile poleg tudi njihove sotrpinke (še posebbej tiste “taglavne”) pa so počakale, da ne bi razkrile skrivnosti tega, kako priti do hrane ali pa da jim taglavne opice te hrane ne bi vzele.

Celotni poskus pa je še toliko bolj zanimiv, saj opičji “egoizem” povezuje z njihovo družbeno strukturo. Najbolj skrivnostne so bile tiste opice z najstrožjo hierarhijo, saj do hrane sploh niso poskušale  priti, če je bila v kletki poleg njih tudi dominantna opica, vendar so ravno zaradi tega pojedle manj kot tiste, ki so imele bolj prilagodljivo strukturo. Tiste z najbolj fleksibilno strukturo so namreč do hrane odpravile takoj, ko se je dominantna opica obrnila stran.

Kratek prikaz:

Celotno zgodbo pa si lahko nekoliko bolj podrobno pogledate na strani revije New Scientist.

Rezultati te raziskave tako kar sami napeljujejo na zakjuček, da sta prevara in razvoj teh zmožnosti pogojena z razvojem družbene ureditve – zadeva, ki bi si vsekakor zaslužila tudi sociološko obravnavo.

P.S.

Tako postaja tudi nekolikobolj jasno, zakaj so tadesni bolj zakrknjeni lažnjivci od talevih in tudi, kako lažejo liberalci in konzervativci ter zakaj konzervativci lažejo več kot liberalci (na misel pa mi je prišla tudi neka alegorija o razliki med katoličani in protestanti: prvi spijo s praznim želodcem, drugi pa s polnim). Še posebej pa bi bilo tukaj zanimivo področje bolj ali manj moralno sprejemljivih in nesprejemljivih telesnih užitkov – menda tudi opice plačujejo za seks.

Napiši odgovor

Modrosti...

Eno od bojevnikovih dejanj je, da nikoli ne dopusti, da bi karkoli vplivalo nanj.

( Don Juan)

Iz Twiterja
zirosi: RT @mmirabilis: if u missed it: friday #49 Breakfast of champions :) #dailydoodle http://t.co/pyBg2dIx
7 hours ago
zirosi: Jamskega medveda - se reče tisti kosti, na katero so taminski neandertalci piskali. #jamskega
1 day ago
zirosi: Džez Cerkno!
1 day ago
zirosi: @TeaLogar Kolikor moči toliko pravic...
1 day ago
AngelMist666: @zirosi awe thank you sweetie!! A very nice Happy birthday 2 wake up too:) *Hugs* xxx
2 days ago
  • Občutek mraza in podhladitev Nedelja, 29 januar, 2012
    Zima z rilcem rije in z repom opleta, pravi star slovenski pregovor. In tudi v teh dneh nam menda iz Sibirije pošiljajo še nekaj zimskih temperatur v kompletu z severovzhodnim vetrom. Čeprav je so bile danes jutranje temperature enkrat višje kot včeraj pa je vreme s pomočjo vetra in oblakov naredilo tak mraz, da so […]
  • Z jamarji na Kanin Nedelja, 15 januar, 2012
    Vse skupaj je potekalo nekako v stilu bliskovite akcije: najprej me v petek pod večer pokliče Jokl in me povabi, če bi se pridružil na nekakšen zastonjkarski izlet. Ker se šenkanemu konju ne gleda v zobe, je seveda odgovor bil: itak. Preobrazba Jokl levo, Marko desno Najprej, naj se ve, da – razen po sili […]
  • Mi hribovci Torek, 24 maj, 2011
    Smo fajn ledje pa znamo se opret na roke… taqle mamo… […]
  • Navadna leska – Corylus avellana Petek, 29 april, 2011
    leska (grm) Corylus avellana Leska je za nas gošavce ena od najuporabnejših – takorekoč svetih -  rastlin in je naš najpogostejši grm, tak, da je močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste, ki so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrčasti in na koncu priostreni. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni [.. […]
  • Čemaž – Allium Ursinum Petek, 22 april, 2011
    Medvedji česen so ga poimenovali Rimljani, pri nas pa se čemažu reče tudi divji česen, raste v vlažnih senčnih ali polsenčnih gozdovih. Zel zraste 25-30 cm visoko v velikih količinah, tako da dobimo prave njive. Njegov vonj po česnu je tako močan, da ga lahko zavohamo, še preden ga zagledamo. Požene zgodaj spomladi, junija naredi […]
  • Trobentica – Primula vulgaris Četrtek, 21 april, 2011
    Prva znanilka pomladi, ki je za nas uporabna, je Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris, po slovensko tudi Pomladanski jeglič), ki je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, prepoznamo jo po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do […]
  • Kronika Petek, 15 april, 2011
    Takule je bl… …pa neč drgač […]
  • Pomladanski prvaki Sobota, 19 marec, 2011
    Na prisojni legi zmaga nedvomno pripada trobenticam: ne samo, da so bile prve, brez kakršne koli panike so se prebile tudi čez novo pošiljko snega, osojni zmagovalci pa so nesporno telohi. Prišli so tudi zvončki pa mačice: Teloh   Trobentice Trobentica Pomladanski žafran (ne to niso podleski – obstaja bistvena razlika, o kateri bomo še […]